Nina Gregori z ministrstva za notranje zadeve ima dobre možnosti za to, da postane izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), ki deluje na Malti. V izboru, ki poteka od lanskega junija, sta po naših informacijah ostala le še dva kandidata. Postopek naj bi se zaključil še ta mesec. Če bi se Nini Gregori uspelo prebiti na položaj izvršne direktorice, bi bil to najvišji nepolitični položaj, ki ga v strukturi Evropske unije zaseda kdo iz Slovenije. Vloga direktorja tovrstnega urada (oziroma agencije) je v hierarhiji EU približno primerljiva s položajem direktorjev generalnih direktoratov v evropski komisiji. Kandidaturo Nine Gregori sta s skupnim pismom podprla tudi zunanji in notranji minister Miro Cerar ter Boštjan Poklukar.
Spretno prilagajanje politiki
Gregorijeva je trenutno generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na MNZ. S tega položaja upravlja celotno področje prebivalstva države, pa tudi postopke s tujci, med katerimi so trenutno politično najbolj izpostavljeni migranti oziroma prosilci za azil. V karieri, ki na MNZ traja že od leta 1996, je imela pomembno vlogo pri oblikovanju ukrepov za popravo škode izbrisanim, sooblikovala je prilagoditve na področju schengenske in vizumske politike, Slovenijo zastopa na področnih sestankih v okviru EU, redno pa sodeluje tudi z Organizacijo združenih narodov ter Svetom Evrope.
Gregorijeva je bila kot predstavnica Slovenije doslej že članica upravnega odbora EASO in v zadnjih letih so ukrepi na področju migracij njena osrednja naloga. Pripravljala je spremembe tujske in azilne zakonodaje, ki se je v zadnjem obdobju zaostrovala. Močno je bila vpeta tudi v pripravo spornih določb zakona o tujcih, s katerimi naj bi se Slovenija skoraj popolnoma ogradila pred begunci. Te spremembe je obsodilo več domačih in mednarodnih institucij s področja človekovih pravic. Trenutno jih zaradi domnevne protiustavnosti obravnava ustavno sodišče.
Poznavalci dogajanja, ki je predlani razklalo vladajočo koalicijo, so nas opozorili, da je bila pri spremembah zakona o tujcih Gregorijeva v dvojni vlogi: po eni strani je (pre)ostre ukrepe kot uslužbenka notranjega ministrstva zagovarjala, a hkrati naj bi v ozadju skrbela tudi za to, da ukrepi ne bi bili tako ostri, kot so želeli politiki. Azilni strokovnjaki iz nevladnega sektorja Gregorijevi ne glede na njeno prilagajanje vsakokratni politični usmeritvi edinem receptu za »preživetje« kadrov na MNZ priznavajo visoko strokovno usposobljenost.
Težek položaj, dobro plačilo
Urad EASO, kjer Gregorijeva kandidira za izvršno direktorico, ima v Evropski uniji trenutno zelo pomembno nalogo koordinirati mora različne interese držav na področju migracij in azila. Kot nakazuje že ime urada, državam zagotavlja podporo pri iskanju skupne azilne politike. To pa je že več let mukotrpen proces: ob vprašanjih, katerim tujcem bo dovolila ostati in katerim ne, Unija razpada na več kosov. Prejšnji izvršni direktor urada Jose Carreira je lani odletel s stolčka tudi zato, ker se azilni proces ni premaknil z mrtve točke. Poleg tega ga je zaradi očitkov korupcije bremenila preiskava Evropskega urada za boj proti goljufijam OLAF.
Če bo izbrana, bo Nina Gregori na položaj na Malti imenovana za pet let. Predvidena izhodiščna plača, brez številnih dodatkov, za vodjo EASO znaša okrog 13.000 evrov. Za primerjavo s politiko: plače evropskih komisarjev se gibljejo okrog 25.000 evrov, plače evropskih poslancev pa okrog 9000 evrov.
