"Ne glede na to, ali ljudje volijo levo ali desno, in ne glede na to, ali so pripadniki katerekoli stranke, se v družbi strinjamo glede ene stvari: to je, da noben politik ne sme imeti neomejene moči," je ob predčasnem glasovanju pred nedeljskimi referendumi dejala Kovač.
Po njenih besedah se pri parlamentarnih preiskavah zastavlja eno temeljno vprašanje. "To je, ali bodo ljudje, ki bodo tarče parlamentarne preiskave - in to so lahko učiteljice, ki so podpisale peticijo proti genocidu, priče v postopku, na primer otroci, ali prijatelji ljudi, ki so v postopku - zavarovani z Ustavnim sodiščem ali ne," je navedla.
V Inštitutu 8. marec so prepričani, da je ustavno sodišče nujna varovalka in da si vsak človek, ki je v parlamentarni preiskavi, ne glede na to, ali je na oblasti leva ali desna vlada, zasluži zaščito. "In tudi zato bom glasovala proti," je poudarila.
Dodala je, da vse diskreditacije in osebni napadi na nasprotnike zakona o parlamentarni preiskavi, ki so se pojavili v zadnjih treh dneh, kažejo na to, da si nekdo močno prizadeva, da se pri tem referendumu ne bi pogovarjali o vsebini, temveč o osebnih zamerah, in da bi razdvajali Slovenijo. "Mi tega ne bomo počeli, zato ker jasno vemo, da se borimo za pravičnost," je poudarila. Volivce je pozvala, da na referendumu o zakonu o parlamentarni preiskavi glasujejo proti.
DZ je namreč za 11. oktober razpisal štiri referendume. Zakonodajni referendum bo potekal o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, torej bodo volivci glasovali za uveljavitev ali zavrnitev že sprejetega zakona. Trije posvetovalni referendumi pa bodo o ukinitvi rtv-prispevka, o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Izid treh posvetovalnih referendumov ni zavezujoč.