Ampak ker nas je potrošniška previdnost že naučila, da ni vsaka jagoda domača, zdaj sumimo, da tudi vsako pikasto jabolko ni domače. Sploh pa, kaj to pomeni, da je jabolko domače? »Domače jabolko je tisto, ki je zraslo doma na vrtu,« je definicijo domačega jabolka podal Boštjan Godec, strokovnjak za sorte jablan z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije. Od tega stavka dalje pa se vse v zvezi s slovenskimi »domačimi« jabolki močno zaplete.
Po odgovor na vprašanje, kaj je domače slovensko jabolko, smo šli v poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdo pri Lukovici, kjer imajo 350 različnih sort jabolk, med njimi tudi take posebnosti, kot je sorta bellida, ki ne povzroča alergije na jabolka. »Alergija na jabolka je kar pogosta na severu Evrope, kjer naj bi bila prisotna pri dveh odstotkih populacije. Iz tega menda tudi izvira zastrupljeno jabolko, zaradi katerega je umrla Sneguljčica – to, da se ji je jabolko zataknilo, je bila v resnici alergijska reakcija in ni mogla dihati. Zato se za alergijo na jabolka uporablja tudi ime sindrom Sneguljčice,« je razložil Godec.
Za vse preostale, ki nismo alergični na jabolka, pa je poskusni sadovnjak popolna priložnost, da se spoznamo z neverjetno raznolikostjo jabolčnih okusov, ki je nismo več vajeni, saj nam tako trgovine kot tržnice ponujajo le nekaj sort jabolk. Iskanje popolnega jabolčnega okusa je – tako kot pri vseh okusih – vezano na nostalgijo, na otroški spomin, ponavadi na okus jablane ob stari domačiji, bodisi rojstni domačiji bodisi posestvu starih staršev. To je lahko sladek okus rdečemesnatih jabolk iz dolenjskega sadovnjaka, rahlo trpek okus mošancljev ob štajerski kmetiji ali pa diskretna kislina gorenjskih voščenk s travnika pod Alpami.
Le tri so avtohtone slovenske sorte jabolk
In ko smo ravno pri gorenjski voščenki – to je ena od treh slovenskih avtohtonih sort jabolk. »Goriška sevka, dolenjska voščenka in gorenjska voščenka so tri avtohtone samonikle sorte jabolk na našem prostoru, ki so tu nastale brez posredovanja človeka. Predstavljam si, da so nastale kje v gozdu, nato pa jih je človek precepil na drevesa v sadovnjaku,« je razložil Boštjan Godec, medtem ko smo po sadovnjaku iskali jabolka, ki so v poznem oktobru še na drevesih. Nobena od teh avtohtonih sort ni več zelo razširjena. Torej se te sorte zelo redko pojavljajo kot »domača jabolka«.
Toda poleg avtohtonih sort imamo tudi tradicionalne sorte, med katere strokovnjaki uvrščajo tiste, ki pri nas rastejo več kot sto let. In takih je večina tistih sort, ki nam jih prodajajo kot domača jabolka: carjevič, bobovec, kosmači, renete, krivopeclji, mošancelj, tudi jonatan ter še mnoge druge. Te sorte so k nam prišle iz tujine, v glavnem iz Nemčije, Avstrije, nekaj iz Francije. Recimo boskopski kosmač ali ledrerce, kot so jih imenovali včasih, so tradicionalna sorta, ki izvira z Nizozemskega. Tudi carjevič je sorta iz tujine, iz avstrijske Štajerske, ime pa je dobil po prestolonasledniku Rudolfu. Pri razširjanju sort, ki danes veljajo za tradicionalne, je imela svojo vlogo tudi Marija Terezija. Po njenem dekretu so sadno drevje sadili ob cestah in izbirali so tedaj priljubljene sorte, ki pa niso bile slovenske: bobovce, renete, londonski peping, pisani kardinal, ontario.
»Najbolj razširjen je bil bobovec. Priporočali so ga za sajenje ob poti, ker pri ljudeh ni izvabljal tatinskih nagonov,« je omenil Boštjan Godec. In na moje muzanje, češ prav gotovo je bilo tako, razložil: »Tako piše v starih sadjarskih knjigah. Dokler ni popolnoma zrel, je skorajda neužiten, trpek, zato ga niso rabutali in je lahko vso letino, ko je dozorela, pobral lastnik.«
V sadovnjaku pri Lukovici so bili bobovci še na drevesih. Toda te jablane so bile po videzu daleč od velikih jablan Marije Terezije, ki še rastejo ob stari cesti proti Mariboru.
»Vsaka sorta jablane lahko zraste visoka ali nizka. To je odvisno od podlage, ki jo izberemo za cepljenje,« razlaga jabolčni strokovnjak. »Ni nujno, da so drevesa tradicionalnih sort visoka. Sorta lahko raste kjerkoli, na travniku ali v intenzivnem sadovnjaku. Tako kot nogometaš, ki lahko igra za vsak klub.«
Prav tako so sadeži tradicionalnih sort, ki jih gojijo v poskusnem sadovnjaku, veliki, ne pa drobni, kot smo vajeni za »domača« jabolka. »Tradicionalna sorta nima nujno majhnih plodov. Majhna so recimo tista jabolka, ki rastejo v travniških sadovnjakih. Menim, da jih tako gojijo po nabiralniškem principu – jablano pač pustiš, da raste sama, jeseni pa pobereš plodove,« je Godec razblinil še en mit o domačih jabolkih.
Trgovinski triki prodaje jabolk
Z žlahtnjenjem vsako leto producirajo nove in nove sorte. Katere se bodo prijele kot dobro prodajana jabolka, pa ni odvisno le od uspeha žlahtnitelja. Za nekatere sorte žlahtnitelji celo ne želijo, da se zelo razširijo; želijo, da ohranijo eksluzivnost. Jabolka pink lady, ki jih pri nas prodajajo zapakirana le po štiri skupaj, vsako pa je ozaljšano z nalepko, je ena izmed takih klubskih sort, kot jim pravijo. Priljubljena so zato, ker so jih naredili priljubljene s trženjem. »Tudi pri jabolkih veljajo modne zapovedi,« pravi Boštjan Godec ter pokaže italijanska jabolka modi, poimenovana po slikarju Modiglianiju. »Italijani so se odločili, da bo to ime bolj tržno od uradnega imena sorte. Reklamirali so ga s sloganom art of good taste, umetnost dobrega okusa.«
In ne boste verjeli, tudi po okusu je prava sladka umetnina.
Jablane modi pa imajo še eno trenutno zelo iskano lastnost: odporne so na škrlup. Tako kot topaz, verjetno trenutno najbolj modna sorta jabolk. »Topaz je priljubljen zadnjih petnajst let, požlahtnjen pa je bil na Češkem. Je prva sorta jabolk, ki so jo v Sloveniji zasadili za ekološko pridelavo, ker je odporen na škrlup. Kar ne pomeni, da ga ni treba škropiti – ga je, a ne proti škrlupu,« je razložil Boštjan Godec. A sadjarji opozarjajo, da ni nujno, da je vsak topaz pridelan na ekološki način. »Vsako sorto se lahko pridela na klasičen ali ekološki način. Ljudje avtomatično mislijo, da je vsak topaz ekološki, kar pa ni nujno.«
Tudi ekološka jabolka so škropljena
Nazadnje smo prišli do ekoloških jabolk. V poskusnem sadovnjaku imajo hektar in pol površin zasajenih z jabolki v ekološki pridelavi. Nasajenih imajo 25 sort, ki so primerne za ekološko pridelavo, ki so torej odporne na bolezni. »Prvi na bolezen odporni križanci so bili slabšega okusa, zdaj pa so popravili tudi okus. Če bi si recimo želeli zasaditi ekološko jablano na vrtu, priporočam sorto karneval, ki postaja vse bolj priljubljena,« svetuje Godec. Presenetljivo pa je, da jabolka iz ekološkega nasada niso majhna in pikasta, temveč velika in lepa. Čeprav je nasad ekološki, to namreč ne pomeni, da dreves ne škropijo. »Nasprotno, škropiti jih je treba celo bolj pogosto kot v klasičnem nasadu,« se je zasmejal strokovnjak in dodal, da so to seveda naravna in hitro razgradljiva škropiva. »Laiki menijo, da so domača jabolka veliko bolj zdrava kot tista iz intenzivnih nasadov. A to je indoktrinacija,« je malce provokativno dodal Roman Mavec, vodja sadovnjaka. »Na lupini domačih jabolk so lahko plesni in glive, ki pri rasti izločajo aflatoksine, ti pa so lahko nevarni. Jabolka iz intenzivnih nasadov pa so čista, brez plesni. Toda da bi se res zastrupili s toksini iz lupin domačih jabolk, bi morali pojesti vagon jabolk.« Toliko pa jih ne bi mogli pojesti niti ob letošnji obilni letini, čeprav se gospodinje šalijo, da bomo morali do kolin jesti le jabolka.
