Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić, interventni zakon predvideva, da se bo raven dokazovanja za uveljavljanje regresnega zahtevka v primeru poškodbe pri delu zvišala z malomarnosti na hudo malomarnost delodajalca. "Torej bo treba še bolj dokazovati, da gre za hudo malomarnost delodajalca pri poškodbi pri delu, limitiran pa bo tudi znesek same odškodnine na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove," je povzel.
Spomnil je, da ima ta ukrep dolgo brado, saj so si delodajalske organizacije zanj prizadevale več let. Po njegovem mnenju zato pri tem ne gre za vsebinski predlog, ampak za interes delodajalcev, da se znebijo odgovornosti pri zagotavljanju varnega delovnega okolja.
Interventni zakon po Lukićevih besedah z odpustki delodajalcem na tem področju poslabšuje delovne pogoje. Posledično pričakuje več poškodb pri delu.
Potuha za slabe delodajalce
Če bi se z interventnim zakonom želelo spodbujati razvoj, bi se pogoje za delodajalce, ki imajo težave z varnostjo pri delu, zaostrilo in jih prisililo, da v kakovostnejša in varnejša delovna mesta vložijo več kapitala, pa je ocenil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. "A tega ta zakon ne počne, počne nasprotno, daje potuho slabim delodajalcem in jim omogoča, da še naprej poslujejo s svojim poslovnim modelom, ki temelji na intenzivnem izkoriščanju delavcev," je prepričan.
Kot je pojasnil, trenutni sistem predvideva, da če se delavec poškoduje pri delu, potem strošek zdravljenja pade na delodajalca, prav tako strošek bolniškega nadomestila. S tem je sistem po Kovačičevih besedah vgradil ekonomsko spodbudo delodajalcem, naj skrbijo za varnost pri delu.
"Tako imenovani interventni zakon tu prinaša odpustek tistim delodajalcem, ki z delavci ravnajo slabo, bodisi zato, ker so lastniki preveč pohlepni, bodisi zato, ker so to podjetja, ki životarijo," je bil kritičen.