Zveza potrošnikov Slovenije je s pritiski na politiko dosegla, da je Slovenija v Bruslju vložila predlog za omejitev nevarnih kemikalij v izdelkih za nego otrok. Medtem ko postopki na ravni Evropske unije tečejo počasi, so evropski organi že dosegli dogovor o bistveno strožji uredbi na področju varnosti igrač, ki prinaša prepoved celih skupin škodljivih snovi.
Na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije, ki je vodila javno kampanjo z argumenti, temelječimi na dejstvih, je Slovenija v začetku februarja vložila predlog Uredbe o omejitvi tako imenovanih CMR-kemikalij. Gre za snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje in se lahko znajdejo v izdelkih za nego otrok, kot so plenice ali vlažilni robčki. »To je za nas majhna etapna zmaga in dokaz, da sta volja in sposobnost za spremembe tudi na lokalni ravni, brez čakanja na počasne mline evropske zakonodaje,« so pojasnili pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Medtem ko je slovenski predlog še v postopku, pa je na ravni EU že prišlo do pomembnega preboja na sorodnem področju. Evropski parlament in države članice so namreč že dosegle dogovor o novi, strožji uredbi o varnosti igrač. Ta ne prinaša le omejitev za CMR-snovi, temveč uvaja obsežnejšo prepoved kemikalij, ki so posebej škodljive za otroke, med drugim hormonskih motilcev, snovi, ki škodujejo dihalom, in tako imenovanih »večnih kemikalij« (PFAS). Poleg tega bodo morale biti vse igrače opremljene z digitalnim potnim listom izdelka, dostopnim prek QR kode, ki bo potrošnikom omogočal lažji dostop do varnostnih informacij.
Kljub napredku pri igračah ZPS opozarja, da so te le ena od skupin izdelkov, s katerimi so otroci v stiku, zato si še naprej prizadevajo za strožje omejitve tudi pri izdelkih, kot so oblačila, dude in otroška kozmetika. Nujnost ukrepanja potrjujejo tudi statistični podatki. Leta 2025 so bile igrače drugi najpogosteje prijavljen nevaren izdelek v sistemu EU za hitro obveščanje, pri čemer so v skoraj polovici primerov tveganje predstavljale prav nevarne kemikalije. Tudi podatki za Slovenijo kažejo, da igrače predstavljajo četrtino vseh nevarnih izdelkov, odkritih na trgu.
Dodaten izziv predstavlja porast spletnega nakupovanja prek platform, kot sta temu in shein, kjer izdelki pogosto ne dosegajo evropskih varnostnih standardov. Raziskava danske potrošniške organizacije je pokazala, da je vsaka peta plastična igrača, kupljena na teh platformah, vsebovala nedovoljene količine nevarnih ftalatov. Tudi testi ZPS redno razkrivajo prisotnost škodljivih snovi, od bisfenolov v dudah do mineralnih olj v ličilih za otroke in ftalatov v otroških slušalkah.
V ZPS zato poudarjajo, da je odločitev o varovanju zdravja otrok zdaj v rokah politike. Pri tem se sklicujejo na raziskavo podjetja Valicon, ki je pokazala, da kar 87 odstotkov polnoletnih slovenskih državljanov meni, da je kemijska varnost izdelkov pomembna, ne glede na njihovo politično prepričanje. »To je mandat, ki ga ni treba posebej razlagati. Nova vlada ima zdaj priložnost, da dokaže, da 'v imenu prihodnosti' ni le floskula iz predvolilnega programa,« so še sporočili in politike pozvali k odločnemu ukrepanju z besedami: »Torej, ne levo ali desno, ampak – kar je prav!«