Nič hudega sluteče krave so s slastjo mulile travo na sončno popoldne, ko smo se smukali okoli tovarne Fenolit na Bregu pri Borovnici. Od proizvodnje, v kateri ne manjka strupenega fenola, so bile oddaljene le nekaj deset metrov, še manj od Borovniščice, potoka, ki teče tik ob tovarni. Kdor obišče ta del borovniške občine, lahko uživa v razgledu, ki se mu razprostre po Ljubljanskem barju.
Nasadi znamenitih ameriških borovnic so oddaljeni le nekaj sto metrov zračne linije, vodno zajetje Borovniški Vršaj, ki s pitno vodo oskrbuje občine Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer, še precej manj. Ta je na zahodni strani prvi Fenolitov sosed, na vzhodni živijo ljudje. Več hiš je posejanih pod breg, zraven pa še vrtec, gasilski dom in konjeniško društvo. To so najbližji sosedje proizvajalca sintetičnih smol in mas.
Nosove včasih draži jedek vonj
Osemdeset odstotkov produktov izvozijo na trge Evropske unije, uporabljajo pa jih v številnih industrijah. Fenolitove produkte je mogoče najti v avtomobilskih zavorah in sklopkah, gumah, elektromotorjih, računalnikih, telefonih, industrijskih pečeh, pohištvu, pomivalnih strojih, kuhinjskih ploščah… Na naša vprašanja o tem, koliko odpadkov proizvedejo, kje jih skladiščijo in kam jih odvažajo, niso odgovorili. Prav tako ne na prošnjo za pojasnilo o tem, kakšno požarno varnost imajo. So pa zapisali, da vse delajo v skladu z vsemi zakoni in da za namen preventivnih ukrepov aktivno sodelujejo z vsemi deležniki.
Nad sodelovanjem oziroma obveščanjem v preteklosti vsi deležniki niso bili navdušeni. Občani so se nad Fenolitom večkrat pritoževali. Tako je na primer lani po poročanju lokalnega medija eden od staršev, ki ima otroka v bližnjem vrtcu, zaradi smrada, ki naj bi ga povzročal Fenolit, poklical policijo, predstavnik podjetja pa je takrat prikimal, da bo treba izboljšati komunikacijo z občani. Ko smo nekaj prebivalcev Brega spraševali o dejavnosti njihovega bližnjega soseda, so bili redkobesedni. Nekateri so potrdili, da včasih zrak res smrdi, nekateri so dejali, da jih bolj moti grmenje vlaka, ki se pogosto pelje mimo. Bolj gostobesedna je bila Marjetka iz Borovnice, ki meni, da imajo občani resnično premalo informacij o tem, kaj se dogaja v podjetju. Dodala je, da včasih na drugem koncu Borovnice občuti jedek vonj.
Bolj so s sodelovanjem zadovoljni gasilci. Poveljnik borovniških Jože Palčič pravi, da od podjetja dobijo vse podatke o snoveh, ki so vključene v proizvodnjo. V podjetju redno izvajajo vaje, v katere so vključeni tudi gasilci Fenolita.
Pred leti nesreča s smrtno žrtvijo
Od leta 2015, ko so spremenili operativni načrt za občino Borovnica, so gasilci v Fenolitu posredovali dvakrat. Prvič je šlo za lažno prijavo, drugič za delovno nesrečo, pri kateri požara ni bilo. Sicer ima Fenolit poleg svoje gasilske enote sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara in sisteme gašenja. Imajo lastno 24-urno gasilsko službo z gasilskim topom za gašenje s peno. Več naprav za gašenje s peno imajo tudi borovniški gasilci. Požarna inšpekcija je v Fenolitu opravila nadzor v letih 2008, 2012, 2014 in 2016. Nepravilnosti so ugotovili leta 2008, a so jih v predpisanem roku odpravili. Pozneje nepravilnosti inšpekcija ni našla.
Pred tem je bilo v podjetju več nesreč, najbolj tragična leta 2006. Ko sta delavca želela odstraniti cev s fenolom, je strupena snov enemu od njiju brizgnila v obraz in usta, zato je umrl, medtem ko je bil drugi poškodovan. Republiški inšpektorat za delo je takrat ugotovil več nepravilnosti. To sicer ni bila edina zastrupitev delavca v Fenolitu.
Na borovniški občini pravijo, da bi občina Fenolitu ponudila drugo lokacijo, bolj oddaljeno od vrtca, stanovanjskih hiš, vodnega zajetja, krajinskega parka in območij Natura 2000, a da za to nima možnosti, predvsem sredstev. Zavedajo se, da je v Fenolitu do nesreč in onesnaženja okolja že prihajalo, vendar dodajajo, da je to daleč največji delodajalec v občini in da se je okoljska tveganost v zadnjem desetletju zmanjšala, ker je podjetje posodobilo proizvodnje procese in sisteme nadzora.
