S študijskim letom 2023/24 sta Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani na pobudo vlade povečali število vpisnih mest na psihologiji, za kar je vlada zagotovila dodatno financiranje. Dve leti pozneje se program, ki je bil razširjen zaradi družbenih potreb in velikega zanimanja, sooča z neprijetno negotovostjo: na univerzah in fakultetah ni jasno, pod kakšnimi pogoji bo mogoče povečani obseg študija dolgoročno izvajati, saj po njihovih navedbah ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije dodatnega financiranja po novem ne zagotavlja več.
Prav zato se je konec leta na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru odprla razprava o tem, da bi vpis na prvi stopnji zmanjšali s 50 na 35 mest. Predlog vodstva fakultete na izredni seji senata ni bil sprejet, zato vpisna mesta za zdaj ostajajo nespremenjena. Študenti psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru pa opozarjajo, da s tem bistvo problema še zdaleč ni rešeno.
Na negotovost glede financiranja so zato javno opozorili z odprtim pismom, naslovljenim na vodstvo fakultete, univerze in ministrstvo, s katerim, kot so dejali, zahtevajo: »Uraden in konkreten odgovor na vprašanja: kaj je bil prvotni dogovor glede financiranja povečanega vpisa, kaj se je spremenilo in zakaj, kdo je pristojen za to vprašanje na MVZI in kakšna je časovnica?
Jasen odgovor je za nas tak, ki je dokumentiran in časovno opredeljen, da lahko oddelek odgovorno načrtuje kader in izvedbo študija. Smiselno se nam zdi, da do tega pride hitro, v dneh oziroma najkasneje v nekaj tednih, ker se odločitve o kadru in izvedbi študija sprejemajo zdaj, ne čez pol leta.« Po njihovem mnenju odločitev, da vpisna mesta za zdaj ostajajo, ne pomeni rešitve, če hkrati ni zagotovljena stabilna finančna in kadrovska podlaga za izvajanje programa.
Zanimanje za študij psihologije namreč ostaja izjemno veliko. Za letošnje študijsko leto je bilo v Mariboru za 50 razpisanih mest 135 prijav s prvo željo. Hkrati podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da psihologi sodijo med poklice, pri katerih povpraševanje že več let presega ponudbo. Prav zaradi teh razlogov je država pred dvema letoma zahtevala povečanje vpisa. Študenti zato opozarjajo na nelogičnost: javni študij se širi zaradi družbenih potreb, a se financiranje zanj umika oziroma postaja nepredvidljivo – v času, ko se na zasebnem visokošolskem trgu odpirajo novi programi psihologije.
»Prišlo je do napačne interpretacije«
Na Univerzi v Mariboru so za časnik Večer pojasnili, da ministrstvo za leto 2026 ni zagotovilo dodatnih sredstev za povečani vpis, univerza pa znotraj svojih obstoječih sredstev tega primanjkljaja ne more samodejno nadomestiti. Odločitev ministrstva naj bi jih nepričakovano in negativno presenetila ter finančno prizadela. Dodajajo, da so ministrstvu poslali več dopisov, a do danes niso prejeli vsebinskega odgovora glede sofinanciranja povečanega vpisa. So pa za Dnevnik odgovorili z ministrstva in pojasnili, da se javnim univerzam sredstva za študijsko dejavnost zagotavljajo v okviru integralnega financiranja, kar pomeni, da sta Univerzi v Ljubljani in Mariboru v teh sredstvih dobili tudi denar za izvajanje psihologije.
Razliko med tem pojasnilom in opozorili univerz in študentov minister dr. Igor Papič sedaj pripisuje »napačni interpretaciji«. Kot je dejal, je do nesporazuma prišlo zato, ker se na začetku leta univerze začasno financirajo pavšalno, dokler se ne sklene sporazum za celotno leto. »Ti izračuni, priznavamo tudi mi, niso bili ustrezno narejeni, so prenizki, ampak to že rešujemo in ohranjamo številko, ki je bila določena pred leti,« je povedal. Na ministrstvu so pojasnili še, da univerze za leto 2026 končnih aneksov še niso prejele in da se trenutno financirajo začasno, po dvanajstinah, nova višina mesečnega financiranja pa bo določena v začetku februarja. Ob tem zagotavljajo, da bodo pravočasno zagotovili ustrezno višino sredstev za izvajanje študijskih programov skladno z načrtovanimi obveznostmi.
Minister »napačno interpretacijo« pripisuje prenizkim začetnim izračunom ob začasnem financiranju. A posledice so že vidne: po navedbah mariborskih študentov se je negotovost prelila v prakso, saj nekaterim profesorjem in profesoricam pogodb niso podaljšali oziroma so jih podaljšali le do konca semestra. Kako bodo univerze nastalo situacijo reševale, ostaja odprto vprašanje.