Predsednik vlade Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko sta kmetom, ki jim je pridelek oklestila suša, obljubila, da jim bo skušala vlada pomoč izplačati do konca leta, ne šele čez eno leto, kot se je dogajalo doslej. Zaradi izjemno zapletenih in dolgotrajnih birokratskih postopkov bi bilo mogoče ta cilj doseči le z njihovo izdatno pohitritvijo. Toda do zamud prihaja že na začetku postopka ocenjevanja škode.
Prvo gradivo o končni
oceni škode zavrnjeno
Po sprejeti časovnici naj bi državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah končno oceno škode, ki jo pripravi Uprava RS za zaščito in reševanje, predvidoma do 15. oktobra poslala v potrditev vladi, vendar se to še ni zgodilo. Državna komisija je gradivo v zvezi s tem sicer obravnavala 12. oktobra, ker pa so imeli članice in člani nanj pripombe, ga niso sprejeli in čakajo novo različico.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so nam na vprašanje, ali je že znana končna ocena škode zaradi letošnje suše, kolikšna je, kdaj naj bi vlada odločila o višini odškodnine, ki jo bo izplačala prizadetim gospodarstvom, in kdaj lahko kmetje pričakujejo izplačilo pomoči, odvrnili, da je končna ocena škode v postopku priprave. Pojasnili so, da bodo takoj, ko jo bosta potrdili državna komisija in vlada, znani uradni podatki o oceni poškodovanosti kmetijskih kultur.
Od leta 2003 sedem sušnih let
Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila škoda zaradi suše, ki je letos prizadela kmetijstvo, ocenjena na skoraj 162 milijonov evrov. To je dobrih 40 milijonov evrov več kot v doslej rekordnem sušnem letu 2003. Takratna vlada Antona Ropa je prizadetim kmetom namenila slabih 35 milijonov evrov pomoči ali 28,7 odstotka ocenjene škode. Suša se je po letu 2003 nad kmeti znesla še petkrat. Največ škode, za dobrih 106 milijonov evrov, jim je povzročila leta 2013, vlada Alenke Bratušek pa je prizadetim leto kasneje izplačala okoli 5,2 milijona evrov državne pomoči ali zgolj pet odstotkov ocenjene škode. Zadnja suša, zaradi katere je vlada segla v davkoplačevalski žep in prizadetim namenila odškodnino, je bila leta 2017. Takrat je bilo škode za 65,3 milijona evrov, ekipa premierja Mira Cerarja je oškodovancem odobrila sedem milijonov evrov državne pomoči ali slabih enajst odstotkov ocenjene škode, na koncu pa so dobili približno sto tisočakov manj.
Do odškodnine iz dveh virov
Leta 2017 je škodo zaradi suše v kmetijstvu prijavilo 156 občin, letos pa po neuradnih informacijah vse razen Osilnice, ki so jo nedavno zelo prizadele poplave. Po za zdaj še nepotrjeni končni oceni škode zaradi suše naj bi ta prizadela več kot 24.000 kmetijskih gospodarstev, najvišja ocenjena škoda naj bi bila v zahodnoštajerski, pomurski in podravski regiji, med občinami izstopajo Žalec, Brežice, Krško, Kranj in Braslovče, med najbolj prizadetimi kulturami pa travniki in koruza.
V skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč država pomaga, če ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Za leto 2022 je to slabih 3,8 milijona evrov. Limit za izplačilo državne pomoči je torej krepko presežen. Kmetijska zavarovalnica Agro je edina pri nas, ki ponuja tudi zavarovanja za količinsko izgubo pridelka v primeru suše. Bodo tisti, ki imajo sklenjeno tovrstno zavarovanje, dobili odškodnino tako od komercialne zavarovalnice kot države? Na MKGP so nam na to vprašanje posredno odgovorili pritrdilno, ko so pojasnili, da je suša naravna nesreča, za katero država kmetom ne sofinancira zavarovalnih premij, zato so v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč v primeru suše upravičeni do državne pomoči.
