V sredo je nov mejnik prestopila polomija naročila sistema sekcijskega merjenja hitrosti. Trinajstega maja je namreč minilo 50 dni po poteku pogodbenega roka, do katerega je moral Darsov izvajalec, ljubljanska družba Intermatic, ki jo vodi direktor Sašo Živković, vzpostaviti delujoč sistem, ki izpolnjuje slovenske predpise. Rok je, kot smo že večkrat poročali, zamudil.
Zato ima Dars, ki ga vodi predsednik uprave Andrej Ribič, od 24. marca pravico zaračunavati dnevno pogodbeno kazen v višini 1059 evrov. To sta dva promila od pogodbene vrednosti. Vendar ima pogodba hkrati določilo, da skupna kazen ne sme preseči desetih odstotkov pogodbene vrednosti. Od četrtka Intermaticu nadaljnje zamujanje ne bo več zbijalo zaslužka; od pogodbeno dogovorjenih 529.479 evrov (z DDV) bo moral odšteti največ 52.948 evrov.
In zamuda se bo še kopičila. Dobavljena naprava proizvajalca MacQ namreč še kar čaka na zaključen postopek overitve merilnika, ki poteka na Uradu RS za meroslovje (Mirs). V postopku se vseskozi in vedno znova razkrivajo nove pomanjkljivosti in neskladnosti s slovensko zakonodajo. Nazadnje smo v začetku aprila poročali, da je Mirs zahteval dodatne dopolnitve in pojasnila proizvajalca. Zaznali so pomanjkljive izpise vrednosti v zapisih o meritvah, postopek na testni postavitvi je poleg tega odstopal od postopka v navodilih za uporabo s strani proizvajalca. Mirs je pogrešal tudi ustrezne odsevne trakove na testnem odseku med Logatcem in Vrhniko, ki bi omogočili pravilno nočno testiranje natančnosti naprave.
Šele zdaj izpolnili pogoj iz leta 2023
Mesec dni kasneje se je izkazalo, da bo moral Mirs ponoviti že opravljene (dnevne) testne vožnje (te so sicer pokazale, da naprava dovolj natančno izmeri hitrost vozil). Iz odgovorov urada na vprašanja Dnevnika namreč izhaja, da je izvajalec naknadno spremenil vstopno in izstopno točko na 7,2 kilometra dolgem testnem odseku za sekcijsko merjenje hitrosti med Logatcem in Vrhniko v smeri proti Ljubljani. Sistem so spremenili zato, da kamera pri vstopu in kamera pri izstopu z odseka poleg voznega in prehitevalnega pasu pokrijeta tudi odstavni pas.
Iz tega pojasnila je mogoče sklepati, da dosedanja postavitev ni zajela prometa na odstavnem pasu, četudi je to zahteval leta 2023 objavljen Darsov razpis, s katerim so izbrali izvajalca projekta. V razpisu je bil zapisan pogoj, da mora oprema za zajem podatkov o vozilih omogočati prepoznavo registrskih tablic vozil ne glede na njihovo lego na cesti in vključevati vozni, prehitevalni, počasni ali odstavni pas.
Zaradi zamika vstopne in izstopne točke testnega odseka bo moralo referenčno vozilo meroslovnega urada ponoviti meritve. Vožnje so bile predvidene v prejšnjem tednu, vendar jih je Mirs zaradi objektivnih razlogov prestavil. Nov termin še ni znan.
Problematično zbiranje podatkov voznikov, ki vozijo v skladu s predpisi
Mirs je že pred tem ugotovil, da naprava zbira osebne podatke o prehitrih vozilih, ki niso povezani z merjenjem hitrosti. Zdaj še terja dodatna pojasnila, kako se zbirajo podatki o tistih vozilih, ki jih zajameta kameri na vstopni in izstopni točki ter niso vozila prehitro. V skladu z določbami pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti se morajo namreč ti podatki v hipu izbrisati. »Glede tega pričakujemo podrobnejšo dokumentacijo s strani vložnika,« je Dnevniku sporočil Mirs.
Dars je oddal naročilo 30. januarja 2024, nakar je Intermaticu omogočil še več časa za izvedbo posla s tem, da sta pogodbo sklenila šele 24. julija 2024. V njej sta določila 20-mesečni rok. Niti to ni bilo dovolj časa za pravočasno izvedbo posla. Zapleta ne bi bilo, če bi Dars v razpisu postavil pogoj, da mora sistem že imeti slovenski certifikat o odobritvi tipa merila. Takšne naprave so razpoložljive na trgu. Dars se je namesto tega odločil za ohlapnejše določilo, po katerem je zadoščala začetna vloga pri Mirsu. Intermatic je na razpisu zmagal z najcenejšo ponudbo, ki vključuje merilnik iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ.
Urad RS za meroslovje se s certificiranjem te naprave ne srečuje prvič. Prvo vlogo za odobritev tipa je vložil Intermatic. Urad je marca 2025 izdal odločbo, da naprava ni primerna za uradne meritve v Sloveniji. Novo vlogo je 10. junija lani vložil MacQ.
Bo Dars terjal tudi odškodnino?
Intermatic je medtem že postavil opremo tudi na drugih treh v pogodbi določenih odsekih za vzpostavitev sekcijskega merjenja, in sicer na avtocesti A1 Šentilj–Koper na območju trojanskih predorov v smeri proti Mariboru, na avtocesti A2 Karavanke–Obrežje na območju višnjegorskega klanca v smeri proti Novemu mestu ter na avtocesti A2 Karavanke–Obrežje med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri proti Kranju. Mirs bo tam postavljene naprave testiral šele po tem, ko bo sklenil postopek overitve tipa merila iCar5 in če bo seveda izdal pozitivno odločbo.
V zvezi z zamudo na Darsu vseskozi zagotavljajo, da bodo sledili določilom pogodbe in veljavnih pravnih podlag. Pogodbeno kazen bo Intermaticu obračunal po prevzemu sistema. Pri tem še navajajo, da imajo v primeru nastanka škode zaradi prepozne izpolnitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti poleg pogodbene kazni pravico terjati tudi povračilo razlike do celotne odškodnine za vso nastalo škodo.