Dejstvo je, da je redakcija informativnega programa TVS razdejana. Tisti, ki so lahko, so se upokojili, nekateri so si našli druge službe, tretji so pobegnili na bolniško. Številni so v slabem stanju, na robu psihofizičnih zmogljivosti. Ko se pritiski vrstijo daljši čas, ko morečemu vzdušju ni videti konca, dobiš občutek, kot da si vstopil v neki psihotični svet, kjer se nenehno sprašuješ, ali se boš sploh še kdaj zbudil iz te more. Sedanji informativni program seveda ni niti bleda senca tistega prej. Še vedno je v njem kar nekaj izkušenih novinarjev, ki so pritisk uspeli zdržati. A če bosta voditeljica Odmevov Tanja Starič in urednik Boris Lenarčič res premeščena v radijski desk, kot se napoveduje, ne vem, kaj bo na koncu ostalo.

V resnici nismo mogli verjeti, da se to dogaja, in to celo po referendumu, kjer je velika večina volivcev podprla spremembe zakona o RTV Slovenija v smeri, da bi sedanje vodstvo lahko predčasno odšlo s položajev in bi se začela depolitizacija hiše. Od referenduma zdaj mineva eno leto. Vmes je uveljavitev zakonskih sprememb blokiralo celo ustavno sodišče. Razumem, da je zakonita pot počasna, ampak žrtev na tej poti je bilo tako zelo veliko. Veliko je uničenega. Najbolj so seveda na očeh oddaje in novinarji, a v ozadju je še veliko drugih ljudi, ki jih gledalci ne vidijo, pa vendar brez njih ni niti minute programa.

Pomembno je, da zaposleni na RTV natančno in kronološko beležimo vsa neprimerna in nezakonita ravnanja. Šele potem, ko bodo zbrana v neke vrste »črno knjigo«, bomo lahko videli obseg te norosti. Ker ja, tega, kar se dogaja, ni mogoče opisati drugače kot z izrazom norost. Seveda upam, da bo sedanje vodstvo za svoja ravnanja tudi odgovarjalo.