Druge države so morda večje in tudi ekonomsko močnejše, zato lahko sprejmejo več pomoči potrebnih. Zagotovo pa Slovenci izstopamo po stopnji prostovoljstva v družbi. Skoraj vsaka vas ima svoje gasilsko društvo, prav tako so vse humanitarne organizacije takoj pripravljene stopiti skupaj in pomagati državnim strukturam. Lanski požar na Krasu – Italija je imela letala, s katerimi je lahko gasila, a če ne bi bilo številnih primorskih gasilcev na slovenski strani, bi vasi na italijanski strani lahko pogorele. V tem vidim bogastvo naše države. Tudi če se pojavlja umetna politična razklanost – ko udari, vsi stopimo skupaj.

Kras je bil zagotovo zgodba o uspehu, a z željo, da se nam ta letos ne bi ponovila. Ljudje iz vse Slovenije so prek lokalnih gasilskih društev in enot civilne zaščite pošiljali na Kras vsega – od čokolade in energijskih pijač naprej. Ne poznam niti enega takega primera v Evropi. Po drugi strani pa je ta ista Evropska unija takoj stopila skupaj in nam dala vso potrebno tehnično podporo, ki je – če govorimo o letalski floti – žal nimamo. S tem smo lahko zavarovali velik del kraške narave. Še zmeraj pa so bili na tleh Primorci in Notranjci, ki so jim pomagali gasilci iz vse Slovenije. In odločitev, da so se odpravili sem, ni bila enostavna. Potem ko so poljubili ženo in otroke v slovo, jih je tu čakalo območje, skozi katero je šla Soška fronta in bombe so se aktivirale vsakih nekaj minut. Hvala bogu, da je šlo brez žrtev, za kar pa se je treba zahvaliti izjemno dobri organiziranosti akcije.

Verjamem v Slovenijo in verjamem v ljudi. x Delo