Če je bila bistveno slabša dostopnost zdravnika ob pojavu epidemije covida-19 lansko pomlad razumljiva, v zadnjem obdobju ni več tako samoumevna oziroma škodi odnosu bolnika z izbranim zdravnikom.
Moramo se zavedati, da urgenca ne more nadomestiti bolnikovega izbranega zdravnika, saj ne zagotavlja sledenja bolnika. Diagnostično in terapevtsko rešuje le trenutno stanje bolnika in svetuje, kako naprej pri bolniku ter ga ne naroča na kontrolo stanja oziroma ne zagotavlja njegovega kontinuiranega nadzora, ki naj bi ga izvajal izbrani zdravnik.
Izbranemu zdravniku njegova slaba dostopnost omogoči, če smo malo zajedljivi, da se izogne vsem akutnim prizadetostim svojih bolnikov, za katerih reševanje sta zlasti potrebna znanje in odločanje za ukrepanje.
Kako vrniti bolnika k izbranemu zdravniku? Ni lahka naloga. Splošno znano je, da je sistem izbranega zdravnika šepal že pred epidemijo. Znana je problematika velikega pomanjkanja specialistov družinske medicine, ki ni od včeraj, ter njihove preobremenitve z administriranjem in prekratko odmerjenim časom za posameznega bolnika. Ne nazadnje pa tudi preslabega vrednotenja njihovega prispevka k družbi. Zaradi svojih kompetenc so ključni pri obravnavanju bolnikov. Ali se svoje pomembnosti zavedajo? Delo
