Upanje v okretnega menedžerja Goloba, ki bo hitro sčistil politično-birokratske podsisteme in jih preoblikoval v servis gospodarstvu in davkoplačevalcem, se je med mojimi sogovorniki iz gospodarstva zmanjšalo že s hitro »davčno reformo«, ki je kmalu po začetku Golobovega vladanja ustavila zviševanje splošne davčne olajšave in s tem dvig neto plač. Kar je sicer napovedal že pred volitvami. A ga niso dobro poslušali. Nekaj se jih je zgražalo ob uvedbi ultrapopulističnega popisa košarice živil. Parim se je upanje povrnilo po poplavah, ko so pričakovali, da bo vlada z visoko podporo iz parlamenta vsaj v krizni situaciji poenostavila birokracijo. A so kmalu, kot tisti, ki se v svoje domove več ne morejo vrniti, obupali. Parim je pritisk dvignila napoved spremembe sistema omrežnin, ki jih je napovedala direktorica sicer na papirju od politike neodvisne agencije, ki je še pred kratkim imela visoko podporo premiera. Tistim, ki čakajo na javno zdravstveno obravnavo, se čakalni roki niso podaljšali, le vse več jih je v vrsti, smo tudi slišali.
Po dveh letih mandata človeka, za katerega je dobršen del javnosti pričakoval, da bo opravil hitro preobrazbo podsistemov, zdaj pol podsistemov stavka. Dialoga z državljani in socialnimi partnerji je toliko kot pri vladanju prejšnjega absolutista. Ali manj. Zdi se, da je zato toliko več apatičnosti in resigniranosti.
Saj bo kmalu bolje, napoveduje tudi Golob. Kakega pol leta, leto še ima, ko mu bo interesno ozadje povedalo, kaj mora pred novo kampanjo pogasiti. Morda, upam, bo med temi zadevami vsaj kakšna rešitev izvoznikom izboljšala konkurenčnost, gospodarstvu in ljudem pa olajšala življenje. Ali pa jim ga vsaj ne zagrenila še bolj. Treba je biti skromen, se zdi. Ali pa vsaj ne pričakovati boljšega, kot je. finance.si
