In potem je Urškino dejanje prevpilo vse Kosovelove udarne citate. Oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje! bodo recitirali na naslednji državni proslavi, grem stavit. Da organsko povežemo protokolarni kulturni del proslav. In zanimivo bo videti, ali se bo nova garnitura politikov (na)učila protokola ali bo neformalnost ustoličena, dovoljena. Če je predsednica parlamenta tetovirana, ima piercing ali piše v prostem času zgodovinske romane, ima preglobok dekolte ali prekričeče salonarje, je za nacionalno, kaj šele svetovno zgodovino povsem inferiorno.
Odkar je Alenka Bratušek kot premierka pred devetimi leti prvič dvignila prah s salonarji v tigrastem vzorcu, nismo niti malo napredovali. Nasprotno. S Twitterjem sta primitivizem in mizoginija dobila nov zagon, nov kanal. Banalizacija in vulgarizacija sta najpogostejši javni spremljavi vseh političark, v bistvu sta legitimizirani, ko gre za ženske v politiki. V antiki je bila politična učiteljica filozofov – celo Sokrata in Platona – Aspazija samo opomba pod črto, čudakinja, kurba, tarča posmeha in neprikrite ironije, idealna tujka. Kot so tujke v maskuliniziranem tukajšnjem svetu politike še vedno političarke. Čeprav: prihajajo vseeno močne kandidatke za čestitke na najvišjem političnem nivoju, ki jih ne bo tako lahko odpraviti kot pred petnajstimi leti kake Piberlove, pa tudi Pečaričeve in celo Brezigarjeve.
Rdeči salonarji grozijo, da se bodo zapičili direktno v sredino še vedno mizogine srenje. Pa ne le tiste politične. x Večer
