Ampak RTV je zašel v slepo ulico že zdavnaj, ne prilagaja se novim trendom, ne dojema, da mladi ne gledajo več televizije in da bi morali že včeraj ponujati vsebine na spletu. To, kar se zdaj dogaja na TVS je posledica vseh preteklih dejanj vodilnih in programskega ter nadzornega sveta. Če bi bile razmere prej zdrave, RTV-ja nihče ne bi mogel kar tako prevzeti in uničiti.

Razgradnja informativnega programa se je začela že davno prej. Vse manj novinarjev, vse slabše produkcijske kapacitete, vse manj denarja. Nobenemu vodstvu in nobeni politiki ni bilo in ni v interesu, da ima močan in enoten informativni program, ker je to nevarno. Na RTV je ogromno ljudi, ki delajo s srcem, znanjem in talentom, so pa tudi taki, ki delajo vse, da se nič ne bi spremenilo na bolje. Nimam prav veliko upanja ob zdajšnjem sistemu, ki je izjemno okostenel in zastarel, ki je ohranil vse najslabše iz prejšnjega režima in prevzel vse najslabše iz novega, ki daje potuho nesposobnim in nedelavnim ter zatira delavne in talentirane. RTV potrebuje popolno reorganizacijo in miselni preskok. Ne ves RTV, ampak bolj TVS, ker Radio je v marsičem precej pred Televizijo. Radio je našel svojo pot, Televizija pa kar nekako ne ve, kaj in kam bi. Malo bi posnemala komercialne televizije, malo bi se sklicevala na javni interes, češ gledanost ni pomembna. In tako dobimo mineštro, ki ni ne slana ne popoprana, je pa začinjena z veliko političnega vmešavanja, nekompetentnih programskih svetnikov in negativne kadrovske selekcije. Za piko na i pa še virus samocenzure in bolezen uravnoteženosti. In zdaj slišim vprašanja, zakaj si še tam. Zato, ker imam neizmerno rada ta poklic. Ki pravzaprav ni poklic, ampak način življenja. Ker imam rada RTV. Ker si želim, da RTV najde pravo pot.

Jelena Aščić, novinarka in voditeljica, Ona