Tudi zaradi infrastrukture, a ne zgolj zaradi nje, je Evropa v znanosti dobra. Imamo pa problem pri prenosu znanstvenih spoznanj na trg in s tržno uspešnostjo teh prenosov. Na inovacijski lestvici, na katero so uvrščene države, ki so globalna konkurenca Evropi, je vodilna Južna Koreja, sledijo Kanada, ZDA, Avstralija, Evropa. Za nami je na primer Japonska. Hkrati je v EU veliko število zasebnih zagonskih podjetij, imenujemo jih samorogi, ki so vredna več kot milijardo evrov. Seveda ne zgolj na področju informacijskih tehnologij. Če pogledate rast samorogov za leto 2021, ugotovite, da jih je bilo v EU še enkrat toliko kot v ZDA. In trikrat toliko kot na Kitajskem – ne glede na trikrat večjo kitajsko populacijo. To so pomembni pozitivni trendi. Nimamo pa tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Google in Apple.

Evropo pri prenosu znanja v inovacije in tehnologijo sicer tepejo številne okoliščine, ki nam niso naklonjene. Imamo enoten evropski trg, a tržna prodornost evropskih izdelkov je nižja kot v ZDA. V Evropi imajo države deloma različno zakonodajo. Evropski jeziki so različni. Problem je patentiranje. Desetletja je trajalo, da smo dobili predlog evropskega patentnega sistema. Rešitev je zelo dobra: ko je evropski patent enkrat priznan, velja v vseh članicah EU. Predstavljajte si, kako drago je, če se s patentno zaščito ukvarjate v vsaki evropski državi posebej. Težave imamo tudi s financiranjem, zlasti v fazi rasti. Pri vlaganju v zagonska podjetja smo še kar uspešni, zmanjka nam pri velikih naložbah, ko podjetja prerastejo začetno fazo. Tveganega kapitala je v Evropi bistveno manj kot v ZDA. V Sloveniji pa ga skorajda ni.