Seveda pa smo po teh prvih presojah odgovorili tudi na vprašanje, ali je zakonska podlaga za sprejemanje ukrepov zadostna. Sporočilo slovenskega ustavnega sodišča ni prišlo bistveno pozneje, včasih celo hitreje, kot so prihajala sporočila ustavnih sodišč v drugih državah. Sporočilo je bilo pa zelo jasno in od njega je minilo že veliko časa. In to sporočilo po mojem mnenju letvice ne postavlja zelo visoko. Sporočilo je: za sprejemanje ukrepov, ki posegajo v človekove pravice, mora obstajati jasna zakonska podlaga. Vsak hip bosta minili dve leti od začetka epidemije. Ni opravičila, da po dveh letih takšne podlage ni.
Nikakor ne zahtevamo nekega ogromnega obsega dela. Poglejte, Ustava Republike Slovenije je bila sprejeta leto in pol po večstrankarskih volitvah. Pri zakonu o nalezljivih boleznih gre le za nekaj členov, ki jih lahko oblikuje že vlada kot predlagatelj, sprejme pa jih zakonodajalec. Le zakonodajna veja oblasti ima po slovenski ureditvi pooblastilo, da v izhodišču omejuje temeljne pravice posameznikov. Seveda pa na ustrezni zakonski podlagi izvršilna veja oblasti potem lahko sprejema posamezne podrobnejše ukrepe, ki jih zahtevajo konkretne okoliščine. Sobotna priloga Dela
