Vesoljski teleskop James Webb je prejšnji teden javnosti postregel s prvimi znanstvenimi posnetki. V nekaj urah so preplavili splet in družbena omrežja ter poželi navdušenje. Omehčali so tudi tiste, ki so se v zadnjih desetletjih, ko so Nasa, Evropska vesoljska agencija in Kanadska vesoljska agencija vanj vlagale deset milijard dolarjev, pritoževali, da bi za ta denar lahko uresničili več drugih znanstvenih projektov, ki bi prinesli pomembna odkritja. A seveda ne povsem takšna kot Webb.
Generacije astrofizikov, ki so zdaj v najprodornejših raziskovalnih letih, so odraščale ob Hubblovih posnetkih. Nove generacije bodo, če bo šlo vse po sreči, odraščale ob Webbovih. Naj jim bodo v navdih, da se bodo lotili proučevanja velikih količin podatkov, ki jih zbirajo in jih bodo še zbrali Webb ter drugi veliki astronomski projekti: Gaia, Observatorij Vere Rubin. Izjemno velik teleskop ELT, Veliki milimetrski niz v Atacami ALMA. Mreža s površino kvadratnega kilometra SKA, Polje teleskopov Čerenkova CTA, observatorij gravitacijskih valov LIGO-Virgo in drugi. Tudi ti skrivajo velike zaklade in skrivnosti vesolja, čeprav nekatere zapakirane v manj privlačno obliko – tabele številk.
Upam, da nas bodo prekrasni posnetki teleskopa Webb še dolgo navduševali in se jih ne bomo, kot vsega drugega dobrega, prehitro navadili. Konec koncev bi v potrošniški družbi moralo nekaj šteti tudi to, da so stali deset milijard dolarjev. x Delo
