Še en ruski pes, ki kljub laježu ni ugriznil, je rusko letalstvo. Čeprav ima Rusija skoraj desetkrat več letal kot Ukrajina, ji ni uspelo vzpostaviti nadzora nad ukrajinskim zračnim prostorom. Drži, da je Rusija prvi dan invazije uporabila vrsto raket, da bi uničila radarje in letališča. A prvemu naletu ni sledil drugi. Ruske zaloge natančnih vodenih raket in drugega orožja so pač omejene. Poleg tega dajejo ruski piloti vtis, da so razmeroma neizkušeni. Verjetno zato, ker je učinkovito usposabljanje pilotov, tako kot natančno vodeno orožje, drago. Končno pa so zastareli tudi glavni ruski sistemi za dostavo orožja.
Ko se je Putin odločal, s čim bo začel vojno, je izbral med veliko natančno vodenimi raketami ter velikimi deviznimi rezervami. Izbral je zadnje. Zdaj ko je polovica teh rezerv blokirana z doslej najostrejšimi sankcijami Zahoda, svojo odločitev verjetno obžaluje. Glede na to, da Rusija ne more hitro povečati obsega proizvodnje orožja – zlasti sofisticiranih sistemov, ki zahtevajo vložke iz tujine, do katerih nima več dostopa – se zdi, da ima Putin precej omejene možnosti za nadaljevanje svoje vojne v Ukrajini.
Kadar se bojujeta dva enako motivirana nasprotnika, je za zmago odločilna razsežnost gospodarske in industrijske moči. Putin je vojno začel s šibkega materialnega izhodišča, poleg tega pa je nenadejano motiviral Evropo, da je pospešila svoja vlaganja v obrambo. Enako nenadejano je Rusijo obsodil na demoralizirajoče gospodarsko nadzorovanje. Predvsem pa je Ukrajince motiviral za nepopustljiv osvobodilni boj.
Če Ukrajincem uspe zdržati Putinov začetni napad, bi lahko s svojo neomajno odločnostjo in potencialno neomejeno podporo Zahoda obrnili ne samo tok Putinove vojne, ampak tudi Putinov režim. x Finance
