V prometnoinformacijskem centru je sistem pridobivanja informacij drugačen kot na Googlovem zemljevidu. Do nas pridejo informacije s policije, od vzdrževalcev cest, iz civilne zaščite in centrov 112, nekaterih občin ... Informacije dobimo tudi od voznikov, kar pred objavo preverimo še na terenu, imamo zelo široko mrežo. Prav tako v sistem nemudoma vnesemo tudi informacijo o tem, da se je zapora določene ceste končala. Ravno to je težava pri Googlovi aplikaciji. Za Google je Slovenija le pika na svetovnem zemljevidu in se ne poglablja v podatke o vseh trasah, tako kot se mi. Ob lanskih poplavah, denimo, je bila nekaj dni zaprta štajerska avtocesta, na Googlovi aplikaciji pa je bila ta zapora zabeležena še nadaljnje tri mesece. Veliko časa in truda smo potrebovali, da so se pri Googlu končno odzvali in popravili napako. Medtem pa smo v Sloveniji imeli zaradi tega nemalo težav, ker so tovornjaki zapuščali avtocesto, se vozili po regionalnih cestah in prejemali kazni. Ko je konec zapore, vozniki bistveno prej dobijo informacije o tem pri nas kot pa na tujih aplikacijah.
Aplikacije so lahko v pomoč, vendar pa ne vozijo namesto nas. Klicev ne bomo mogli čez noč ukiniti, saj veliko starejših voznikov ni veščih uporabe novodobnih orodij. Tudi če najprej doma pogledajo na splet, kako je s prometom, mnogi vseeno dodatno preverijo še pri nas po telefonu. Pravzaprav je v avtomobilu med vožnjo vseeno bolj varno opraviti kratek klic s prostoročnim telefoniranjem kot iskati informacije po spletu. Promet pa je živa stvar. Nekateri vozniki ne razumejo, da se v 15 minutah, odkar so poklicali prometnoinformacijski center, lahko že marsikaj spremeni. Zgodi se nesreča in takoj se nabere desetkilometrski zastoj. Nedeljski dnevnik
