Karkoli si že mislimo o gospodarju iz Grosupljega, ocena stanja je bila vedno njegova vrlina. Resda jo je ponavadi razredčil s teorijami zarote, paranojo in ostalimi zvarki politične homeopatije, a bistvo je praviloma držalo kot pribito. In Janša je ocenil, da bi Logarjeva stranka pomenila grožnjo SDS. Kar je silno pomembna ugotovitev. Ki je namreč v eklatantni opreki s suverenimi ugotovitvami profesionalnih bralcev kavne usedline; med njimi namreč prevladuje mnenje, da ima Logarjeva stranka potencial za aktivacijo političnega samoroga: neopredeljenih volivcev desne sredine.

Ali sta se torej Janša in Logar res skregala ali pač zgolj simulirata razvezo za večji volilni doseg, tako kot nekateri simulirajo samski stan za večje otroške doklade? Pravilni odgovor je, da je pravzaprav vseeno. Če gre zares, potem šibak Janšev odziv kaže na to, da je Vodja v bistvu že politično mrtev, le da tega še ne ve. Kajti v hipu, ko bodo pritajeni kritični glasovi v stranki ugotovili, da je Logar politično preživel razhod z Janšo, se bo odprl potoček odhodov. In ta potoček bo kmalu prerasel v veletok, ki bo SDS in Janeza Janšo odplaknil na smetišče zgodovine. Če pa se Janša in Logar igrata politično gledališče in je vnaprej jasno, da gre zgolj za novo politično telo v orbiti SDS, potem je itak vse skupaj izguba časa.

Janez Janša pač ne bo nikoli dovolil, da bi se njegova stranka odpovedala pomembnemu delu svojega političnega vpliva v zameno za iskanje tistih mitoloških odstotkov na desni sredini. Lik je morda zlovešč, ni pa neumen. To seveda pomeni, da Logar nikoli ne bi bil resnično neodvisen politični igralec. In bi se zgolj pridružil Mateju Toninu pri pobiranju drobtinic.  siol.net