Ministrstvo za zdravje želi zagotoviti nepovratna evropska sredstva zasebnemu podjetju v lasti priznanega torakalnega kirurga Marka Bitenca, nam je zatrdilo več neuradnih virov z ministrstva. Te informacije potrjuje tudi dejstvo, da je ministrstvo med projekte za sredstva iz sklada Evropske unije za obnovo in odpornost po novem koronavirusu uvrstilo več milijonov evrov vreden projekt doma za starejše in bolnišnice, Bitenc pa je oktobra kupil zemljišče, na katerem namerava zgraditi dom za starejše in bolnišnico.
Marko Bitenc je potrdil, da je svoj projekt predstavil ministrstvu za zdravje, na vprašanje, ali mu poskuša ministrstvo priskrbeti evropska sredstva, pa je odgovoril, da o tem ne ve nič. Ministrstvo nam na vprašanja o financiranju Bitenčevega projekta ni odgovorilo. Poslali so nam le pojasnilo o svoji vlogi pri Bitenčevem nakupu zemljišča, čeprav jih o tem nismo spraševali.
Podjetje Kirurgija Bitenc, katerega lastnik je Marko Bitenc, je 15. oktobra od države kupilo slabih 5400 kvadratnih metrov veliko zemljišče v bližini Klinike Golnik, na katerem so tri dotrajane stavbe. Nakup je izvedlo s pomočjo hipotekarnega kredita banke Sparkasse v višini 350.000 evrov, skupno pa je po naših informacijah za nepremičnine plačalo okoli sto tisoč evrov več oziroma blizu izklicni ceni, ki jo je cenilec postavil pri 458.000 evrov. Bitenc je bil na dražbi 25. avgusta edini dražitelj.
Klinika Golnik je ocenila, da je zemljišče zanjo neuporabno, vendar je bila samo njegov upravljalec, zato je za prodajo potrebovala soglasje ministra za zdravje Tomaža Gantarja, izkupiček pa je nakazala v poseben sklad ministrstva.
Marko Bitenc v prostorih Klinike Golnik, ki jo vodi Aleš Rozman, že 13 let opravlja operacije pljuč in drugih organov prsnega koša po koncesiji. Z ministrom Gantarjem tesno sodeluje že od začetka mandata te vlade, med drugim tudi pri nakupu zaščitne opreme. Gantar je Bitenca in Rozmana letos imenoval tako v zdravstveni svet (Rozman je njegov predsednik) kot v strokovno skupino za covid-19, katere vodja je Bojana Beović.
»Celovita oskrba«
Bitenc je za Žurnal24 nedavno dejal, da namerava na zemljišču do konca leta 2022 za približno deset milijonov evrov zgraditi bolnišnico in dom za starejše. V času koronavirusa naj bi se pokazale številne šibkosti, zato se je, kot je pojasnil, odločil za projekt, v okviru katerega bo zagotovljena celovita zdravstvena in socialna oskrba. »Kirurška bolnišnica bo imela tri operacijske dvorane, v njej bo 40 postelj, 10 od teh za intenzivno terapijo. Zraven bo dom za starejše za 150 oskrbovancev, v domu pa bo tudi deset negovalnih postelj,« je opisal.
Ministrstvo za zdravje poskuša po naših informacijah nepovratna evropska sredstva za Kirurgijo Bitenc zagotoviti tako, da je v vladni načrt za denar iz sklada Evropske unije za obnovo in odpornost po epidemiji novega koronavirusa uvrstilo projekt z naslovom Interdisciplinarna zdravstveno-socialna oskrba. V predlogu načrta, ki smo ga pridobili, je zapisano, da gre dejansko za »bolnišnico/dom za starejše občane«, za »celovito oskrbo« in da bo projekt izveden do konca leta 2022. Predvidena vrednost znaša 15 milijonov evrov, a po nekaterih neuradnih informacijah je v poznejših različicah načrta ministrstvo vrednost z nižalo. »Projekt predstavlja nov koncept celovite obravnave starostnikov s ciljem kakovostnega življenja starostnikov ter prispeva k povečanju zmogljivosti za pospešeni razvoj diagnostike, obravnav, zdravljenj, rehabilitacij in strategij pri upravljanju javnega zdravstva v času epidemij,« je zapisalo ministrstvo. V opisu projekta izvajalec ni določen, vendar pa bo po naših informacijah projekt Kirurgije Bitenc prvi te vrste v Sloveniji. Je tudi edini za zdaj predvideni.
Razlog za odhod sekretarke
Ta Gantarjeva poteza je bila po naših neuradnih informacijah ena od tistih, ki so zmotile nekdanjo sekretarko Tino Bregant. Njeni odnosi z ministrom in njegovo ključno sodelavko Biserko Simčič so se nato tako poslabšali, da je nazadnje vlada Bregantovo na Gantarjev predlog razrešila. Sekretarko naj bi razjezilo, da v predlogu načrta za okrevanje in odpornost ni sredstev za projekt digitalizacije, za katerega naj bi se dogovarjala z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Digitalizacija naj bi prinesla poenotenje informacijskih sistemov deležnikov v zdravstvu in s tem tudi ekonomsko bolj upravičene cene zdravstvenih storitev.
Ministrstvo za zdravje je vladi za sredstva iz mehanizma za odpornost in okrevanje predlagalo projekte v vrednosti 251 milijonov evrov, med njimi tudi za novi infekcijski kliniki v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru. Vlada je predlog ministrstva v celoti upoštevala, je zapisal Gantar v nedavnem odgovoru na poslansko vprašanje Željka Ciglerja iz Levice.
