Raziskava e-Študentskega servisa Mladi in trg dela, v kateri je sodelovalo 5780 mladih, je razkrila veliko zanimivih podrobnosti o generaciji Z. »Študentsko delo pogosto povezujemo s prodajo, administracijo in strežbo. Mladi pa so letos opisali tudi precej bolj nenavadne in zanimive izkušnje. Opravljali so dela, kot je denimo snemanje operacije srca za društvo kardiologov, snemanje glasovnih ukazov za trening modelov umetne inteligence, štetje potnikov na avtobusu in delo z deževniki,« so zapisali v e-Študentskem servisu.
Med posebej zanimivimi so se znašla še delo s čebelami, testiranje kakovosti zraka, delo receptorke v koruznem labirintu in striženje ljudi na avtobusu. Najverjetneje so se letos prvič pojavila dela varovanja žuželk, testiranja čokoladnega mleka ali ubijanja 240 jajc dnevno. Mladi so delali tudi kot odstranjevalci invazivnih rastlin, pobiralci žab s cest, čistilci letal in učitelji digitalnih veščin za starejše.
Še vedno poklici kot simbol uspeha
Kljub številnim nenavadnim študentskim delom pa raziskava kaže na širši trend. Vse več mladih namreč opravlja dela, povezana s šolo, študijem, raziskovanjem in stroko. »Za vsakim študentskim delom se skriva tudi nova izkušnja. Mladi ob študentskem delu ne pridobivajo le zaslužka, ampak tudi pomembne življenjske in karierne kompetence. Ko smo jih vprašali, katero ključno znanje ali izkušnjo so pridobili med opravljanjem študentskega dela, so najpogosteje omenili komunikacijo, delo z ljudmi, odgovornost, samostojnost in organizacijo dela,« so pojasnili.
Mladi na trg dela vstopajo s precej različnimi sanjami. Med najpogosteje omenjenimi sanjskimi poklici se pojavljajo fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra ter poklici, povezani z zdravjem, pomočjo ljudem in izboljševanjem kakovosti življenja. Nekoliko nenavadni na seznamu so poklici astronavt, forenzični psiholog, predsednik vlade, izdelovalec bioničnih vsadkov ali denimo čistilec krajev zločina. Mlade zanima še delo kontrolorjev vojaškega zračnega prometa, čuvaja v narodnem parku ali stratega v formuli 1.
»Druga velika skupina odgovorov je povezana z digitalnimi tehnologijami in znanostjo. Mladi si želijo postati programerji, podatkovni znanstveniki, inženirji robotike, strokovnjaki za umetno inteligenco, bioinformatiki in raziskovalci kvantne fizike. Čeprav se trg dela hitro spreminja, nekateri poklici ostajajo simbol uspeha, odgovornosti in družbenega vpliva. Med pogosto omenjenimi sanjskimi poklici so še vedno zdravnik, odvetnik, državni tožilec, sodnik in pilot,« še opažajo.
Na vrhu Ronaldo in Swiftova
Na seznamu največjih vzornikov mladih so se v raziskavi znašli starši. »V času, ko generacijo Z pogosto povezujemo z vplivneži, družbenimi omrežji in spletnimi trendi, rezultat kaže precej drugačno sliko. Mladi največ navdiha še vedno črpajo iz svojega primarnega socialnega okolja in od ljudi, ki so jim blizu,« so ugotovili. Kljub temu so na seznamu pristali tudi posamezni vplivneži. Med Slovenci sta najbolj priljubljena Petra Parovel in Bit Sever, med tujci pa Cristiano Ronaldo in Taylor Swift.
Po končanem študiju si večina želi pogodbo za nedoločen čas, del pa se jih vidi v lastnem podjetju. Čeprav bi morda pričakovali, da je mladim ljubše delo od doma, si tega želijo le štirje odstotki mladih. Ostali bi bili zadovoljni s hibridnim načinom dela ali delom pri delodajalcu. Večina bi izbrala klasičen delovnik, manjši del pa skrajšani delovnik ali projektno delo.