Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad), ki gospodari z nekaj več kot 62.000 hektarji kmetijskih zemljišč, je lani iz uradnih evidenc in tudi na terenu popisal objekte, ki stojijo na zemljiščih v njegovem upravljanju in niso vključeni v nobeno pogodbeno razmerje, njihovi uporabniki pa za uporabo zemljišč oziroma objektov v lasti države ne plačujejo primernega nadomestila. Ugotovil je, da na državnih zemljiščih stoji marsikaj – od pomožnih kmetijskih objektov, stanovanj, hlevov, delov stavb za spravilo pridelka, kleti, garaž in zidanic do trgovin, parkirišč, športnih dvoran, gostinskih obratov, kapelic …
Izterjevalski akciji so se uprli
Sklad je identificiral uporabnike teh objektov, s katerimi želi urediti pogodbena razmerja oziroma poskrbeti za odstranitev objektov, če niso postavljeni v skladu z občinskimi prostorskimi načrti, in doseči vzpostavitev kmetijske rabe na teh zemljiščih. Za dosedanje grehe jim je začel oktobra lani izstavljati račune za plačilo nadomestila za uporabo teh zemljišč in objektov, in sicer za nazaj – za leta 2022, 2023 in 2024.
To je izzvalo obilo jeze. Najbolj vroče je bilo na Obali, kjer je po podatkih sklada daleč največ (skoraj 45 odstotkov vseh) uporabnikov domnevno ilegalno postavljenih objektov na državnih zemljiščih, povečini s pogledom na morje, zato ne preseneča, da so se primorski poslanci iz vrst Svobode in tedanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić tej izterjevalski akciji uprli in prek sveta sklada, ki je njegov najvišji organ, dosegli začasno (do 1. junija 2026) zamrznitev plačila uporabnine, da ne bi državljank in državljanov preveč jezili pred parlamentarnimi volitvami, ki so bile 22. marca. Poslanci so izpostavili, da naj bi bilo »precej računov izdanih napačno in celo neupravičeno«.
Najmikavnejša so zemljišča s pogledom na morje
Na to je Dnevnik takrat opozoril tudi eden od ogorčenih bralcev, ki je dobil visok račun za plačilo uporabnine na območju Sečovelj. »Sem mislil, da so mi zaračunali uporabnino za plažo pod Bernardinom,« je bil piker ob pogledu na znesek na položnici. Zatrdil je, da je račun za plačilo uporabnine prejel na naslov, na katerem ni prijavljen že več kot štirideset let. Je pa pred desetletjem podedoval manjši del stanovanjske hiše. Ta stoji na parceli, ki meji na zemljišče sklada, na katerem so sporni objekti, ki naj bi jih uporabljal. Zagotovil je, da ne zemljišč ne omenjenih objektov ni nikoli uporabljal in da sklad do tega podatka, da je njihov uporabnik, ni mogel priti po temeljitem preverjanju evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju Gurs) in stanja na terenu, kot je zatrjeval.
Po drugi strani je direktorica sklada Irena Tušar, ki je bila pred tem 22 let revizorka na računskem sodišču, januarja letos na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo med drugim dejala: »Po prevzemu funkcije me je mogoče najbolj negativno presenetilo, s kakšno neznosno lahkostjo naši sodržavljani velikokrat posegajo na državna kmetijska zemljišča, ki so v prvem planu namenjena za prehrano. Na Obali je to še bolj izrazito, ker je tukaj zaradi zgodovinskih posledic in šibke denacionalizacije delež zemljišč v lasti države visok. Pomemben razlog je tudi lokacija, saj vemo, da je pri skladu največje povpraševanje po zemljiščih tam, kjer je pogled na morje. Dogovorili smo se, da bomo po 1. juniju na skladu pripravili analizo. Pogledali bomo, koliko je še objektov, ki so brez ustreznih pravnih podlag. Zavedati pa se je treba, da tam, kjer bomo ugotovili, da ti objekti niso v skladu s prostorskimi akti občine, ne morejo stati in bomo pač zahtevali odstranitev takšnih nedovoljenih gradenj. To bodo seveda neljube poteze, toda prvi cilj je, da se na tej zemlji prideluje hrana.«
Polovico terjatev uporabniki še vedno izpodbijajo
Sklad smo prosili za najnovejše podatke o plačevanju uporabnin. Pojasnili so, da so doslej za 4315 objektov izstavili 2441 računov, in sicer v skupni vrednosti nekaj manj kot dva milijona evrov (brez DDV). Doslej so izterjali 464.385 evrov (brez DDV) uporabnin, kar ni niti četrtina vrednosti vseh terjatev, nanašajo pa se na 1360 objektov. To hkrati pomeni, da so glede na stanje 1. decembra 2025 (okoli 369.000) v slabih osmih mesecih dodatno izterjali le nekaj več kot 95.000 evrov (brez DDV) uporabnin.
Zaradi pritožb in ugovorov sklad še vedno rešuje 771 izstavljenih računov v skupni vrednosti 993.257 evrov (brez DDV), kar predstavlja dobro polovico vseh terjatev. Nerešene pritožbe se nanašajo na 1462 objektov. Na skladu so za Dnevnik dodali, da so na podlagi pritožb spremenili 420 računov, pri čemer so finančne obveznosti uporabnikom znižali za 88.301 evrov (brez DDV). Poleg tega je sklad 502 računa, povezana s 1493 objekti, storniral, saj se je izkazalo, da ti objekti bodisi ne obstajajo bodisi sploh niso v upravljanju sklada, zato ta zanje ne more zaračunavati uporabnine. Stornirali so račune v skupni vrednosti skoraj 600.000 evrov (brez DDV).
Devet storniranih računov se nanaša na kapelice
V največ primerih (318 objektov) so na podlagi terenskih ogledov ter poizvedovanja pri zakupniku in sosednjih lastnikih ugotovili, da objekt nima uporabnika in se ne uporablja, četudi je zemljišče lahko oddano v zakup. Za 59 objektov so ugotovili, da je njihov upravljalec družba Slovenski državni gozdovi in ne več sklad. Za 56 objektov, ki so v evidenci Gursa, se je med naknadnim terenskim preverjanjem izkazalo, da so bodisi ruševine bodisi so jih uporabniki po prejemu računa za plačilo uporabnine odstranili in se tako izognili plačilu. Za 55 objektov so pristojni na podlagi novih lokacijskih informacij ugotovili, da stojijo na zemljiščih, ki po zakonu pripadajo občinam, ne skladu. Za 54 objektov sklad uporabnine ne more zaračunati zaradi napak oziroma neskladij v registru osnovnih sredstev sklada (ROS).
V 52 primerih sklad kljub terenskim ogledom, pisnim pozivom in nameščanju pozivov na vrata objektov uporabnikov ni mogel identificirati. »Nekateri napačno izdani računi so bili tudi posledica zavajajočih informacij o uporabnikih. Gre za skupino primerov, ki jih sklad obravnava prednostno,« so nam dejali. Naknadno preverjanje je med drugim tudi pokazalo, da 63 objektov, za katere so izdali račun za plačilo uporabnine, ne sodi v upravljanje sklada, zato ta nima zakonske podlage, da bi jo obračunaval. Med temi objekti je denimo tudi devet kapelic, osem objektov javne infrastrukture, sedem vrtičkov, štirje seniki, spomenik …