Nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj, ki je policijo vodil v času tretje Janševe vlade, je na ljubljanskem okrajnem sodišču predstavil svoj obsežen zagovor, v katerem je zanikal krivdo za kaznivo dejanje kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitve sindikalnih pravic ter tri kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Cenzura sindikalnih obvestil članom
Vsa očitana mu kazniva dejanja se nanašajo na spor s policijskima sindikatoma iz časa, ko je vodil policijo. Tožilec posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva, ki preiskuje in preganja policiste, Primož Suknaič Olaju očita kršitev sindikalnih pravic, ker je Olaj 22. oktobra 2021 uvedel nekakšno cenzuro nad objavljanjem sindikalnih obvestil na policijskem intranetu. Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije sta morala vsa obvestila za člane, ki sta jih nameravala objaviti na intranetu, pošiljati službi generalnega direktorja policije, Olaj pa je predvidel, da vse sindikalne dopise pred objavo pregleda tudi odbor za etiko in integriteto, da ne bi slučajno kakšno sindikalno pisanje negativno vplivalo na integriteto policije in podobo policije v javnosti.
Na tak način je bilo začasno zadržanih več dopisov sindikatov, med drugim odziv sindikata na sporne izjave tedanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, dopisi o oviranju in omejevanju sindikalnih dejavnosti …
Poleg tega naj bi Olaj tudi zlorabil svoj uradni položaj, ko je obema tedanjima predsednikoma sindikatov, Roku Cvetku in Kristjanu Mlekušu, pa tudi prav tako vidnemu sindikalistu Adilu Huselji izrekel opozorilo pred odpovedjo. Vsi trije so opozorila prejeli, ker so bili javno kritični do vodstva policije. Mlekuš je denimo v enem izmed intervjujev opozoril, da v policiji vladata apatija in strah pred izgubo službe, saj da so trije policisti, ki so posredovali proti tako imenovanim rumenim jopičem (skupino, ki je podpirala tedanjo vlado), prejeli opozorilo pred odpovedjo, čeprav so svoje delo opravili strokovno.
Kljub temu da sindikalnim zaupnikom ne smejo groziti disciplinski ali odškodninski postopki zaradi izvajanja sindikalne dejavnosti, so prejeli opozorila pred odpovedjo, zaradi česar so bili prisiljeni omejiti svoje javne nastope in odgovarjanje na novinarska vprašanja.
Zdaj sta skupaj spila kavo
Olaj, ki se je po zamenjavi vlade leta 2022 vrnil med upokojence, je v daljšem zagovoru vse očitke tožilstva zavrnil, pri čemer pa se ni spuščal v podrobnosti tedanjega dogajanja na policiji, temveč predvsem v pravne kvalifikacije očitanih mu kaznivih dejanj.
Glede domnevne kršitve sindikalnih pravic je najprej pojasnil, da sta sindikalna pravica in sindikalna dejavnost dva različna pojma, omenjeno kaznivo dejanje pa govori le o pravicah. Prav tako je poudaril, da policijski intranet ni bil edini komunikacijski kanal, prek katerega sta sindikata obveščala članstvo. Tako njegovo napotilo glede objavljanja sindikalnih sporočil ni povzročilo prepovedanih posledic niti škode, je prepričan Olaj. Do zamikov pri objavi sindikalnih dokumentov na intranetu pa naj bi tudi prej prihajalo zaradi administrativnih zamikov.
Zakonski znaki kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitve sindikalnih pravic po njegovem mnenju tako niti niso podani. Glede očitkov, da je zlorabil svoj položaj za discipliniranje sindikalistov z opozorili pred odpovedjo, pa Olaj meni, da so neupravičeni. Kot pravi, zgolj opozorilo niti ni uradno dejanje, temveč ima zgolj preventivni namen. Zagotovil je, da je ta delovnopravni institut uporabil »objektivno, nepristransko in nearbitrarno«, da so v opozorilih vsi trije navedeni kot policisti in ne kot sindikalni zaupniki (kar pa vsekakor so bili, op. p.) ter da so jim v opozorilih očitali kršitve pogodbe o zaposlitvi in ne kršitve pri izvajanju sindikalnih aktivnosti. »Laž ne uživa pravnega varstva,« je ob tem poudaril Olaj. Med drugim je dodal, da so se v vodstvu policije trudili, da bi imeli s sindikati dobre odnose, ter da je tudi zdaj oziroma pred nekaj meseci z Rokom Cvetkom brez težav spil kavo.