Kot je danes v DZ dejal Sajovic, je treba zgraditi sistem, v katerem bodo za projekte, kot je logistični koridor, plačevali iz proračuna ministrstva za obrambo, ne pa iz resorja za infrastrukturo. "Ključna je administracija, ne pa vsebina. Vsebina je bila korektna. Trdno stojim za tem, da krepi slovensko varnost," meni.
Zveza Nato namreč med obrambne izdatke Slovenije ni štela nekaj deset projektov v vrednosti 360 milijonov evrov, predvsem s področja prometne infrastrukture. Zveza Nato je zavrnila, da se med obrambne stroške šteje gradnja železniške postaje v Ljubljani in povečevanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper.
Upoštevali niso niti graditve drugega železniškega tira Koper–Divača in povečanja nekaterih transportnih zmogljivosti za Slovenske železnice, ki jih je prejšnja vlada prav tako uvrstila med obrambne izdatke.
Kot je danes poudaril Sajovic, so navedeni projekti strateški. "Ves slovenski železniški promet gre skozi eno samo točko, ki mora biti najsodobneje in najbolje opremljena, da omogoča transport," je dejal.
Ob tem je Sajovic poudaril, da je Slovenija po oceni Nata dosegla na področju obrambnih izdatkov izjemen napredek. "Ni bilo vlade v 35-letni zgodovini, ki bi v varnost, odpornost in obrambo vložila toliko kot mi," je še povedal. Dodal je, da so "nekateri iz naše administracije in politike" zgodbo izkoristili notranjepolitično.
Kot je razvidno iz poročila zavezništva, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP. Lani sta poleg Slovenije manj kot dva odstotka namenili še Albanija in Češka.
Vlada Roberta Goloba je od začetka mandata izdatke za obrambo z 1,3 odstotka BDP po analizah Nata zvišala na 1,57 odstotka. To pomeni dvig s približno 740 milijonov evrov na nekaj več kot milijardo evrov.