»Glasovanje na redni seji državnega zbora je jasen dokaz, da se Slovenija – kljub političnim blokadam z desne strani – premika naprej. Državni zbor je danes potrdil zakone, ki uvajajo pogoj nekaznovanosti za predsednika republike, župane in občinske svetnike, s čimer je bil narejen nov pomemben korak k politiki brez kriminala. To je velika zmaga politične integritete in jasen signal, da v demokratični družbi nihče ne more in ne sme biti nad zakonom,« so včeraj sporočili iz Gibanja Svoboda.
Brez podpore opozicije pa koaliciji takšnega pogoja ob potrebni dvotretjinski večini ni uspelo uzakoniti za poslance in državne svetnike. Nasprotno predsednik republike, župan, podžupan ali občinski svetnik po novem ne more biti oseba, ki je bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta. Tistim, ki bi bili ob izreku take sankcije že na funkciji, bi mandat potemtakem prenehal. Omejitev pa bi veljala tudi pri kandidiranju. Pravice, da bi bile voljene, torej ne bi imele osebe, ki so storile takšno kaznivo dejanje, bile pravnomočno obsojene na najmanj leto dni zapora ter prestajajo kazen, ki so jo prejele v obdobju zadnjih petih let oziroma jim je ta zastarala ali bila odpuščena pred manj kot petimi leti.
Brez vsebinske razprave
»Kljub današnji zmagi pa je treba jasno in brez olepševanja povedati tudi, zakaj v tem mandatu ni bil uveden pogoj nekaznovanosti za poslance državnega zbora in državne svetnike. Poslanci SDS se obravnave zakonov na odboru sploh niso udeležili, NSi pa ni želela podpreti zakona, ki bi pogoj nekaznovanosti uvedel tudi za poslance državnega zbora in državne svetnike. To ni bila vsebinska razprava, temveč zavestna politična odločitev za ohranjanje privilegijev,« glasovanje komentirajo v Svobodi. Njihova poslanka Janja Sluga je k temu dodala, da sprejeti zakoni jasno kažejo, »da v politiki ne more več obstajati zaščiten razred ljudi. V Svobodi verjamemo v Slovenijo prihodnosti – v državo, kjer politična funkcija pomeni večjo odgovornost in zgled, ne pa zaščite pred zakonom in političnih izjem.«
Vprašanje nekaznovanosti za imenovane funkcionarje so sicer poslanci lani že uredili v zakonu o funkcionarjih. Takrat je bil pogoj uveden za državne sekretarje, ministre, predsednika vlade in druge najvišje nosilce izvršilne oblasti. S področnimi zakoni pa so želeli v koaliciji to storiti še za vse voljene funkcionarje. V zakonodajni postopek so zato vložili paket šestih, vsebinsko povezanih zakonov. Gre za predloge novel zakonov o poslancih, o volitvah predsednika republike, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi, o volitvah v državni zbor in o državnem svetu.
Enoletni zamik novih pravil
Nove določbe, ki urejajo pogoj neizvoljivosti in prenehanje mandata, se bodo začele uporabljati z dnem razpisa volitev, ki bodo razpisane vsaj eno leto po uveljavitvi zakonov. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bi se določbe uporabljale za pravnomočne obsodbe za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi zakonov. Spomnimo ob tem, da je doslej javne funkcije opravljalo ali pa je nanje kandidiralo že več pravnomočno obsojenih, a za različna in različno oddaljena kazniva dejanja, ki so bila tudi različno sankcionirana. V zadnjem času je na lokalni ravni odmeval primer zdaj že nekdanjega župana Občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja, ki je bil pravnomočno obsojen na več kot enoletno zaporno kazen.
Najobsežnejša debata o morebitni omejitvi poslanskega mandata pa se je odprla po volitvah leta 2014, ko so nekateri menili, da DZ sploh ne bi smel potrditi poslanskega mandata prvaku SDS Janezu Janši, ki je tedaj prestajal zaporno kazen zaradi pozneje razveljavljene pravnomočne obsodbe v zadevi Patria. Mandatno-volilna komisija in DZ sta nato na ustanovni seji mandate vseh poslancev vendarle potrdila v paketu, nato so ugotovili, da je Janši mandat prenehal, a mu ga je ustavno sodišče pozneje vrnilo.
Pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami konec marca pa v javnosti odmevajo pretekle obsodbe prvaka stranke Resnica Zorana Stevanovića. Čeprav je Stevanović za Pop TV zatrdil, da v preteklosti ni bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa preslepitve zavarovalnice, in je zagotovil, da je zaradi prometne nesreče plačal zgolj kazen za prometni prekršek, so novinarji Pop TV in N1 razkrili, da ga je kranjsko okrajno sodišče novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010. Po navedbah N1 je v izreku sodbe pisalo tudi, da je Stevanović na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici iz leta 2004 »pravnomočno predkaznovan« po 145. členu kazenskega zakonika, ki je leta 2004 opredeljeval ogrožanje varnosti.