"Prihodkov imamo vsako leto manj, vzrok za to je recesija. Glede na pristojnost notariata je manj dogodkov in temu primerno je tudi manj prihodkov," pojasnjuje Kumarjeva in obenem napoveduje, da bo notarjem promet še padal, saj je letos situacija še slabša kot lani. Da kriza zagotovo vpliva na delo notarjev, ugotavlja tudi predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter. Precej slabše kot Kumarjeva je lani posloval notar Miro Košak, prav tako iz Ljubljane, ki je bil zadnja leta med notarji prvi po prihodkih. Če je imel še leta 2009 več kot milijon evrov prihodkov, so ti lani znašali le še dobrih 802.500 evrov.
Nekaterim notarjem pa lani kljub krizi ni šlo tako slabo. Najbolje se je odrezal ljubljanski notar Jože Sikošek, ki je lani ustvaril dobrih 173.700 evrov več kot leta 2010 in se tako po prihodkih z osmega mesta povzpel na tretje. Sikošek pojasnjuje, da ne gre za povsem realno sliko, saj se tudi notarji soočajo s težavo plačilne nediscipline. "Nič mi ne pomaga, če imam za 600.000 evrov izdanih računov, ob tem pa polovica ni plačanih," pojasnjuje. Podatki o prihodkih notarjev kažejo, da je šlo lani zelo dobro tudi notarki Andreji Cajhen iz Nove Gorice, saj je na lestvici desetih po prihodkih najuspešnejših notarjev novinka.
V notarski zbornici poudarjajo, da podatki o prihodkih ne predstavljajo zaslužka posameznega notarja, ampak gre za prejeta denarna sredstva iz poslovanja notarske pisarne, ki predstavljajo rezultat dela notarjev in tudi zaposlenih v notarskih pisarnah. Pri notarjih je trenutno zaposlenih okoli 300 ljudi, od tega 42 notarskih pomočnikov. Iz sredstev celotnega prometa morajo notarji pokriti različne stroške, kot so računalniška oprema, ustrezni prostori za arhiv in ognjevarne omare, predpisane notarske listine in vpisniki, zagotoviti pa morajo tudi plače za zaposlene. Tudi Jože Sikošek trdi, da notarju po tistem, ko poravna davek in vse stroške, dejansko kot zaslužek letno ostane le deset odstotkov prihodka.
Večina notarjev pa ima precej nižje prihodke kot deseterica najuspešnejših. Največ je takih, ki imajo na leto od okoli 100.000 do 250.000 evrov prihodkov. Nekaterim pa gre tudi precej slabo. Notar Milan Grasselli iz Šentjurja pri Celju je imel lani le 30.085 evrov prihodkov, notarka Martina Kanalec iz Medvod le 53.104 evre notarka Zlatka Repolusk iz Radelj ob Dravi pa je ustvarila le 72.045 evrov prihodkov.
Notar s tako nizkimi prihodki ne more normalno poslovati, opozarja Marjana Tičar Bešter in dodaja, da nekaj manjših notarjev ne dosega niti plače okrožnega sodnika, s katerim se notar po položaju lahko primerja. Majhne notarske pisarne so po njenih besedah ves čas v strahu, ali bodo sploh preživele, kar za zagotavljanje neodvisnosti notarja in njegovega primernega družbenega položaja vsekakor ni dobro.
V notarski zbornici si zato prizadevajo, da bi notarji dobili nekatere dodatne pristojnosti, kot so denimo nesporne zapuščinske zadeve, ki jih zdaj lahko rešujejo le sodišča.
Da bi morala država notarjem zaupati nove pristojnosti, meni tudi notarka Nada Kumar, po njenem bo naš notariat le tako lahko primerljiv z notariati drugod po Evropi. "Notarji smo doslej tudi že pokazali, da pomagamo pri odpravi sodnih zaostankov, da nam je uspelo oživeti zemljiško knjigo in da delamo dobro," še dodaja Kumarjeva.
