Na novinarski konferenci naj bi smele sodelovati zgolj tiste kmečke organizacije, katerih predstavniki se bodo pred njenim začetkom podpisali pod dogovor o usklajenem nastopu pri napovedi in izvedbi protesta, katerega pobudnik je Združenje Slovenske kmečke iniciative (v nadaljevanju Kmečka iniciativa). Podpisniki se bodo med drugim zavezali k enotnemu javnemu nastopanju.
Zadružna zveza ne bo sodelovala v protestnih aktivnostih
Med podpisniki dogovora ne bo Zadružne zveze Slovenije, ki v protestnih aktivnostih ne bo sodelovala. Po naših informacijah je prevladalo stališče, da bližajoče se parlamentarne volitve niso primeren čas za kmečki punt.
Na današnji podpis dogovora, ki bo ob 9.30 v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ne bo niti Sindikata kmetov Slovenije. Njegov predsednik Anton Medved je za Dnevnik povedal, da so obvestilo o tem dobili šele sinoči, zato se sestanka na zbornici ne morejo udeležiti. S protestnimi zahtevami se v sindikatu sicer strinjajo, imajo pa tudi oni pomisleke o izvedbi protesta tik pred državnozborskimi volitvami. Dodajmo, da so predstavniki kmečkega sindikata usklajevalni sestanek o stavkovnih zahtevah, ki je bil v torek prav tako v prostorih KGZS, po burni razpravi predčasno zapustili. Danes pa je sindikat na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić in na vlado samostojno naslovil zahtevo, da naj tudi Slovenija zaščiti svoje kmete pred nelojalno konkurenco in negativnimi posledicami sporazuma Mercosur na način, kot je to predlagal francoski premier Sèbastien Lecornu. Gre za začasno prepoved uvoza proizvodov (avokada, manga, citrusov, grozdja, jabolk …), ki vsebujejo ostanke v EU prepovedanih snovi.
Petnajst sklopov stavkovnih zahtev
»Razmere za kmetovanje v Sloveniji se slabšajo, kmetje so pogosto izključeni iz odločanja o ukrepih, ki neposredno vplivajo na njihovo delo, prehranska varnost, obstoj družinskih kmetij in obdelanost kmetijskih zemljišč so ogroženi,« pa so prepričani pobudniki načrtovanega kmečkega protesta. Od vlade nameravajo zahtevati zagotovitev ekonomsko vzdržnih pogojev za kmetovanje, zaščito kmetijskih zemljišč in družinskih kmetij, obvezno vključevanje kmetov in stroke v pripravo ukrepov, odpravo oziroma spremembo ukrepov, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo, ter varovanje prehranske varnosti Slovenije,« so med drugim zapisali.
Stavkovne zahteve so avtorji oblikovali v petnajst sklopov, kot ključne pa izpostavili štiri: ukrepe za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov ob sprejetju trgovinskega sporazuma Mercosur, zaščito kmetijskih zemljišč, plačilo za vse nove omejitve in ukrepe, ki jih kmetom nalaga država, in jasno stališče Slovenije do ločenih sredstev za skupno kmetijsko politiko EU.
»Država bo prodala kmeta in potrošnika«
»Država se je odločila, da bo prodala kmeta in potrošnika za interese kapitala, zato zahtevamo takojšnjo vzpostavitev in uskladitev ustreznih varovalk za zaščito kmetov in potrošnikov po vzoru držav, ki so proti sporazumu Mercosur,« piše v predlaganih protestnih zahtevah. Kmetje terjajo popolno omejitev uvoza živil, proizvedenih z rastnimi hormoni in prepovedanimi aktivnimi snovmi, takojšnjo uvedbo proizvodno vezanih plačil za vse sektorje, okrepljen nadzor nad prisotnostjo škodljivih snovi, znatno povečanje deleža pregledane hrane s tujih trgov, preverjanje porekla sadja in zelenjave z izotopsko analizo …
Kar zadeva zaščito kmetijskih zemljišč, kmetje zahtevajo ustavitev postopkov sprejemanja državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Savinjski dolini, saj bo po njihovih navedbah posegel na več kot tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in bo skoraj štiristo kmetijam občutno spremenil možnosti kmetovanja. Kmečke organizacije tudi pričakujejo, da bo družba Slovenski državni gozdovi nehala odkupovati gozdna zemljišča, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa da bo spremenil pravilnik o zakupu kmetijskih zemljišč.