Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz (bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka), od leta 1999 pa redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg strokovne in pedagoške dejavnosti se ukvarja tudi z znanstvenoraziskovalnim delom. Na področju virologije je priznana znanstvenica in strokovnjakinja doma in v tujini. Je tudi članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in edina Slovenka, ki je dobila priložnost poimenovati nov virus, ki ga je odkrila.
Štirideset let ste virologinja. Ste si mislili, da boste v svoji karieri doživeli kaj takšnega, kot se nam z virusom sars-cov-2 dogaja zdaj? Ste se že kdaj v preteklosti pripravljali na morebitno pandemijo – s kakšnim drugim virusom?»Seveda si take pandemije, kot jo je povzročil virus sars-cov-2, ni mogel nihče predstavljati. Čeprav smo virologi in tisti, ki se ukvarjamo s porajajočimi se nalezljivimi boleznimi, že leta opozarjali, da bomo imeli kmalu novo pandemijo. Menili smo, da jo bo povzročil kateri izmed virusov influence (gripe) ali kateri drug respiratorni virus, kjer so bili koronavirusi med vodilnimi potencialnimi povzročitelji nove pandemije.«
Do zdaj smo že imeli viruse, ki so prehajali z živali na človeka. Zakaj je bilo tiste mogoče ustaviti, tega pa ne?»Za človeka patogenih virusov, ki se prenašajo bodisi z bolnih živali ali takih živali, ki predstavljajo za virus gostitelje v naravi, je ogromno. Takim okužbam pravimo zoonoze. Običajno se pojavijo v posamičnih primerih, redkeje v izbruhih in še redkeje v epidemijah. Številne med njimi sorazmerno dobro poznamo (virusi gripe, virusi mišje mrzlice…), predvsem poznamo način prenosa, kar je z vidika preprečevanja in zajezitve širjenja zelo pomembno. Pri večini smo ljudje za take zoonotične viruse naključni gostitelj in končni člen v verigi prenosa. Če pa se virus med ljudmi prenaša predvsem kapljično in je zanj dovzetna večina svetovne populacije, kot je primer pri virusu sars-cov-2, potem so ukrepi, s katerimi se soočamo že skoraj dve leti, edini primerni, da pandemijo čim bolj omejimo.«
Znanost in medicina napredujeta z veliko hitrostjo, a kot vidimo, se virus še vedno širi med nami. Očitno je hitrejši. Kaj je tisto, kar ga spodbuja?»Sars-cov-2 se tako kot vsak virus bori za svoj obstoj in preživetje in tega jim lahko zagotovijo le žive celice, saj so virusi obvezni znotrajcelični paraziti. Novi koronavirus je v človeku očitno našel idealnega in v trenutku pojava v vsej svetovni populaciji dovzetnega gostitelja. Ljudje pa zaradi tega trenutno plačujemo zelo visok davek na vseh področjih življenja.«
Nova različica…
Pred dnevi se je pojavila nova različica, imenovana omikron. Kaj vas pri njej najbolj skrbi?»Glede nove različice B.1.1.529, ki so jo zaznali prejšnji teden v JAR, Bocvani, Hongkongu in tudi že v Belgiji ter drugih evropskih državah, smo seveda vsi previdni in jo bomo natančno spremljali. Glede na to, da ima kar 32 mutacij na predelu beljakovine bodice 'S', je postala različica, ki nas bo v prihodnjih tednih najbolj zanimala.«
Kje nastajajo nove različice virusa?»Vir novih različic je predvsem v populaciji, kjer je velika količina aktivno okuženih ljudi, se pravi so za okužbo dovzetni. Potencialni vir različic, ki bi se izognile imunskemu odzivu, pa so po našem mnenju najverjetneje dolgo časa okuženi bolniki, ki imajo že v osnovi imunsko oslabelost in zaradi tega prejemajo specifično terapijo. Pri takih bolnikih se virus ohranja in razmnožuje več mesecev.«
Ukrepe je treba dosledno upoštevati
Nemški minister za zdravje Jens Spahn je ob vse večjem številu okuženih opozoril, da bo do konca zime večina Nemcev cepljenih, ozdravljenih ali mrtvih. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija ne izraža kakšnega optimizma za Evropo, če bodo razmere takšne, kot so. Menite podobno?»Žal vse kaže tako. Kakor sem že omenila, je virus sars-cov-2 s preskokom na ljudi našel zase zelo ugoden medij, hkrati pa terja med človeštvom visok davek. Poleg čim večje precepljenosti je treba še vedno upoštevati sorazmerno enostavne epidemiološke ukrepe, kot so dosledna higiena rok, maska v zaprtih prostorih, medsebojna razdalja in prezračevanje.«
Kakšni občutki se vam pojavljajo ob vse večjem številu pozitivih testov in dejstvu, da so bolnišnice polne pacientov s covidom-19? In po drugi strani, da je po Evropi vse več protestov proti upoštevanju PCT-ukrepov. Kam to lahko vodi?»Odgovor na to vprašanje ste ponudili že pri prejšnjem vprašanju. Poleg zdravstvene krize je zaznati tudi gospodarsko, politično in na sploh družbeno krizo – posledice teh bomo čutili še dolgo, tudi ko nas virus ne bo več tako močno obremenjeval.«
Ljudje se sprašujejo, zakaj virus okuži tudi cepljene? Sicer v manjšem številu, ampak vendarle…»Nobeno cepivo ne zaščiti stoodstotno in pri tako kužni različici, kot je delta, je potrebna zelo visoka precepljenost v kombinaciji z drugimi zaščitnimi ukrepi. Pri cepljenih je vsekakor manjša verjetnost za okužbo, če pa že zbolijo, so kužni krajši čas in tako okužijo manj ljudi, kar pomembno vpliva na epidemijo. Poleg tega le majhno število okuženih kljub cepljenju potrebuje hospitalizacijo in s tem zmanjšujejo breme za bolnišnice. Običajno so to ljudje, ki zaradi osnovnih bolezni kljub cepljenju ne morejo razviti ustreznega imunskega odziva, ali na primer starostniki.«
Čedalje več je tudi ponovnih okužb. Nekateri ljudje so očitno bolj dovzetni za okužbo. Od česa je to odvisno?»Pri respiratornih virusih, kamor sodijo tudi koronavirusi, po okužbi oziroma bolezni ne ustvarimo dosmrtne zaščite. Kolikšna je zaščita po okužbi z virusom sars-cov-2, je zelo odvisno od starosti posameznika, poteka okužbe ali teže bolezni, morebitnih osnovnih bolezni (sladkorna bolezen, imunske pomanjkljivosti, bolezni dihal, rak, debelost) in dednih dejavnikov. Poleg tega je odvisno tudi od količine virusa in različice ob ponovni okužbi. Gre za zelo kompleksen splet dejavnikov, ki vplivajo na večjo dovzetnost za ponovno okužbo.«
Veliko lahko storimo sami
Virus nam kaže vse svoje črne plati, a hkrati ni edini, ki nam grozi. Zadnjič smo zasledili, da se ponovno pojavlja ptičja gripa, vse pogostejša je tudi mišja mrzlica… Vse te bolezni prehajajo z živali na človeka. Ali lahko ljudje sami sploh kaj storimo, da bo takih prenosov manj?»Vsekakor lahko ljudje veliko storimo sami, da preprečimo okužbo – in še več, da se okužba potem ne širi. Za povzročitelje zoonoz, ki so znani, vemo, od kod prihajajo in kako se prenašajo. Zato se lahko poskušamo z enostavnimi zaščitnimi ukrepi izogibati okužbam. Proti nekaterim zoonozam, kot sta gripa ali klopni meningoencefalitis, imamo tudi učinkovita cepiva kot preventivni ukrep. Hkrati pa se moramo zavedati, da ljudje vse preveč negativno posegamo v naravo, od koder ti povzročitelji prihajajo. Narava se na to odziva in posledice so žal vse pogosteje vidne.«
Tudi v preteklosti so se pojavljale smrtonosne nalezljive bolezni, potem pa so izginile. Na primer španska gripa. Kako so jo izkoreninili?»Če gledamo zgodovino smrtonosnih nalezljivih bolezni, lahko rečemo, da smo izkoreninili le eno – črne koze, in to z globalnim množičnim cepljenjem. Vsi ostali povzročitelji smrtonosnih pandemij, kot je kuga, virusi gripe, pa so še vedno v naravi. Še vedno povzročajo manjše izbruhe ali epidemije. Vendar jih podrobno spremljamo in v veliki meri omejujemo bodisi s preprostimi preventivnimi ukrepi in cepljenjem – pri gripi ter učinkovitimi zdravili – pri denimo kugi.«
