V Slovenijo pri 17 letih
Da je zakon o tujcih diskriminatoren do tujih študentov, je prepričana Marija Jeremić, ki je v Slovenijo prišla iz Užic, ko je bila stara sedemnajst let. »Tedaj sem ugotovila, da je moje mesto premajhno, hotela sem videti velik svet in odločila sem se, da se vpišem na gimnazijo v Mariboru. Tedaj sem kolebala med Slovenijo in Nemčijo, a sem se na koncu odločila za Slovenijo, ker mi je nekako bliže,« začne pripovedovati. Ko je zaključila mednarodno maturo, so jo sošolci kar začudeno gledali, ko je rekla, da bo kljub vsemu ostala v Sloveniji. Ostala je torej tu in se vpisala na študij primerjalne književnosti in anglistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Ni odveč povedati, da je za študij primerjalne književnosti potrebovala briljantno znanje slovenskega jezika, kar ji je sprva povzročalo kar nekaj težav. »Slovenščino sem vzljubila, ko sem slišala pesnika Tomaža Šalamuna, ko je bral svojo poezijo v slovenščini in srbščini. To je še danes moj najljubši pesnik,« pravi in dodaja, da je celoten prvi letnik študija preživela v Centralni tehnični knjižnici, ki je bila odprta do polnoči, saj je tam lahko v miru študirala in se sproti učila slovenščino. »Spomnim se, kako težko sem se navadila na predpreteklik, ki ga je uporabljal Josip Jurčič. Začela sem ga še sama uporabljati in seveda naletela na posmeh slovenskih študentov,« se pošali. Potem je začela pisati kratke kritike za revijo Koridor. Napisala je kakšnih sto takšnih člankov in se ob tem naučila slovenščine, saj ji je lektorica pomagala s popravki, ki si jih je vtisnila v spomin. Minilo je nekaj let, vmes je delala preko študentskega servisa in se odločila za magistrski študij samostojne primerjalne književnosti, saj je njen cilj opraviti na tem področju doktorat. Všeč ji je ideja, da raziskuje neko temo, in je resna kandidatka za doktorski študij.
V Sloveniji je že deset let, v tem času je doživela že marsikaj, tudi neprijazne besede do Srbov, a ves ta čas se je znašla sama, pomagali so ji seveda tudi starši – po svojih močeh. Boli jo, da je vlada sprejela zakon o tujcih, ki predpostavlja, da morajo imeti študenti, ki bodo želeli študirati v Sloveniji, na računu 5000 evrov. Kako bodo ta znesek zbrali, jo vprašamo. Sama sicer ni neposredno ogrožena, so pa marsikateri drugi, ki so se obrnili na Iniciativo tujih študentov. »Težko. Marsikdo ga sploh ne bo mogel. Govorila sem z mamo, ki ima dve hčerki, ki študirata v Sloveniji. Ena je v zadnjem letniku medicinske fakultete. Znašla se je v poziciji, da bi morala zbrati 10.000 evrov, če bi želela, da bi obe njeni hčerki še naprej študirali tu. Kaj naj naredi? Naj eno pošlje domov? Kako bo našla toliko denarja?« je ogorčena in dodaja, da so upravne enote že dobile interna navodila, da zahtevajo za začasno bivanje v Sloveniji ta znesek na bančnem računu. »To je genialna poteza, spominja me na izbrisane,« je ogorčena in dodaja, da vsi vedo, da so študenti z zahodnega Balkana, ki jih je kar 60 odstotkov med tujimi študenti, v slabšem finančnem položaju, saj so plače v teh državah izredno nizke.
»Tega se zavedamo tudi študenti in tisti, ki pridemo sem študirat, ne hodimo po zabavah, ne sedimo na kavah; prišli smo študirat, se učit v pričakovanju, da je to boljši svet. Tudi sama se spomnim, da sem bila cel prvi letnik študija samo v sobi ali pa v knjižnici. Ja, marsikdo je tudi lačen, a o tem ne govorimo, o tem ni prijetno govoriti…«
Izgubljena leta študija?
Kaj se bo dogajalo naprej, ne ve. Vpisi so od 15. septembra naprej za tiste študente, ki se vpisujejo prvič. »Ko bo torej nova generacija študentov prišla, jim bodo na upravni enoti povedali, da je pogoj za vpis ta znesek na računu. Kaj bodo storili potem, ne vem. Marsikdo bo moral pustiti študij, če bo šel nazaj v matično državo, ga čaka proces nostrifikacije, ki je izredno zapleten. Izgubljena bodo leta študija, denar, študenti lahko ostanejo brez diplom…« našteva scenarije, ki se lahko zgodijo tem študentom. »Vendar bodo individualne izgube manjše od kolektivnih. Žal se je s tem pokazalo, da Slovenija ne sprejema intelektualnega kadra iz držav zunaj EU, želijo nas izbrisati iz srednjega razreda in izkoristiti le kader, ki pride sem za fizična dela. Res inteligentno narejeno,« je razočarana in dodaja, da je to jasno sporočilo, da tu niso zaželeni.
Bo novela sprejeta?
Nekaj (čeprav malo) upanja imajo, da se bo kaj spremenilo, če bo sprejeta novela zakona, ki jo je predlagala stranka Levica s podporo opozicijskih strank in ki naj bi jo obravnavali na eni od prihodnjih sej državnega zbora.
Z novelo naj bi odpravili sporne in škodljive spremembe, ki onemogočajo nadaljevanje študija številnim v Sloveniji in bodočim študentom preprečujejo vpis na univerzo. Vlada je s tem zakonom, kot pravijo v Levici, prizadela predvsem mlade iz držav nekdanje Jugoslavije, ki že študirajo v Sloveniji, oziroma vse tiste, ki so se nameravali vpisati na eno izmed univerz in nadaljevati študij v Sloveniji.
»Pred spremembo zakona so tuji študenti in študentke dokazovali zadostna sredstva za preživljanje s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vladna novela zakona o tujcih je položaj teh študentov čez noč zaostrila. Dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje študentov je izenačila s položajem drugih tujcev na način, da morajo že pred začetkom študija študenti v celoti razpolagati s sredstvi v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra. Ker se študentski vizumi izdajajo za eno leto, to v praksi pomeni, da zaradi sprememb zakona pogoj za študij v Sloveniji predstavlja znesek v višini 4826,16 evra, s katerim študent razpolaga na svojem na bančnem računu še pred začetkom študija. Ta pogoj morajo izpolnjevati tudi tisti tuji študenti, ki želijo podaljšati dovoljenje za prebivanje na podlagi študija,« razložijo v stranki Levica.
Dodajajo, da je z novim zakonom in novimi finančnimi ovirami Slovenija postala še manj prijazna država za tujce oziroma za tuje študente iz tretjih držav. Glede na dostopne informacije bo sprememba zakona občutno zmanjšala število tujih študentov na slovenskih univerzah, na kar opozarjajo tudi v študentskih in akademskih organizacijah.
»Novi pogoji in neenakosti, ki so bili uvedeni, niso bili utemeljeni, njihovi negativni socialni in družbeni učinki pa niso bili predstavljeni. Medtem MNZ in minister Hojs zavajata z izjavo, da je bila sprememba potrebna zaradi prenosa evropske direktive v nacionalni pravni red. Študentje so morali že pred prenosom direktive dokazovati zadostna sredstva za preživljanje, vendar je zadostovala pisna izjava staršev. Prav tako se interna navodila, ki jih je izdal MNZ, razlikujejo od uradne obrazložitve spremembe. Glede na pasivnost ministrice za izobraževanje pa nas sploh ne preseneča več, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri teh nerazumnih spremembah ni odreagiralo in zgolj molči,« še pristavijo.
Oglasili so se že številni predstavniki fakultet, ki so tehtno opozorili, da je vlada slepa za študentsko problematiko in da zavira internacionalizacijo študija.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so nam dejali, da novela zakona prinaša rešitev, ki je primerljiva z drugimi evropskimi državami. »Študentkam in študentom, ki se z resnimi nameni odpravijo na študij v Slovenijo, novela ne predstavlja težav. Bodisi zaradi štipendije, ki jo dobijo v lastni državi ali pa v Sloveniji, bodisi zaradi dohodkov staršev (oziroma pomoči tistih, so jih dolžni preživljati). Novela je zaostrila pogoje za vse tiste, ki so se vpisali in potem morda nameravali opravljati drugo delo,« odgovarjajo na ministrstvu, vendar tuji študenti te navedbe ostro zavračajo, saj se jim zdijo ponižujoče, žaljive in skrajno neprimerne.
»Velika večina študentov je tu zaradi študija, če morajo dodatno še delati, pa je to zato, da lahko sploh preživijo,« nam je dejal eden od tujih študentov, ki pa ni želel biti imenovan, saj se, kot pravi tudi Marija Jeremić, študenti iz strahu, da bi jih obravnavali diskriminatorno, ne želijo javno izpostavljati.
