Vroča polemika o prodaji deleža v podjetju Sava Turizem, ki ga ima trenutno v lasti sklad York, je pravzaprav polemika o tem, ali bomo letošnje poletje še vedno dopustovali v hotelih v (so)lasti države ali pa bomo kopalne plašče obešali na madžarske obešalnike. V tem primeru ne gre prezreti številk: ko se pogovarjamo o Savi, se pogovarjamo o velikem deležu slovenskega turizma, o 18 hotelih od Moravskih Toplic, Ptuja, Bleda do Portoroža. O skoraj 3000 hotelskih sobah na najelitnejših lokacijah v Sloveniji, o petih apartmajskih naseljih in štirih kampih, o 60 kongresnih dvoranah, o največjem zaposlovalcu v turizmu z več kot 1000 zaposlenimi, o 17 vrtinah pitne vode… Madžarska družba Prestige Tourism, ki je oddala ponudbo za nakup, za slednje ponuja 38 milijonov evrov. Dober poznavalec turizma in hotelirstva Bogdan Lipovšek je za RTV Slovenija izrazil prepričanje, da se Sava prodaja Madžarski, ker ji je del slovenske politike zelo veliko dolžan.
Hoteli potrebujejo prenovo
Dejstva so naslednja: država je neposredna ali posredna solastnica več kot 85 hotelov, sredstev za njihovo obnovo pa nima. V zadnjem desetletju so nenadzorovano rasli zasebni apartmaji, hoteli so se zapirali in propadali. Tudi hoteli v okviru družbe Sava niso v zavidljivi kondiciji in nujno potrebujejo svež kapital in obnovo. Jih torej prodati ali oddati v najem – in če da, komu in kdaj? Strokovnjaki, ki se na turizem vsaj malo spoznajo, so si večinoma edini, da svežega zagona v hotelirstvu ne bo brez privatizacije, naj pa ta steče s partnerji, lastniki oziroma podjetniki iz tistih držav oziroma regij, ki Sloveniji zagotavljajo ključne trge za povpraševanje in turiste, ki bodo pripravljeni za storitev plačati več. So to Madžari? Sodeč po statistikah se je delež madžarskih turistov, ki so pri nas prenočili v zadnjem desetletju, gibal med dvema in tremi odstotki. Je tokrat pravi čas za prodajo? Dober poznavalec turizma, s katerim smo govorili, a se ne želi izpostavljati, meni, da ne. Njihova vrednost je trenutno tako nizka, da bi bila prodaja pravzaprav razprodaja.
Pred prodajo svarijo sindikati
Turizem je ena pomembnejših panog, ki daje kruh vsakemu desetemu državljanu, pravi Damijan Volf iz Obalne sindikalne organizacije KS-90. Če država ne bo uveljavljala predkupne pravice, v sindikatu napovedujejo državljansko nepokorščino. »Ostro in odločno nasprotujemo kakršnemu koli ponovnemu vstopu tujcev v lastništvo Save, d. d., saj imamo v slovenski Istri zelo neprijetne spomine na zgodbo hotelov Metropol (kupili so jih Hrvati – op. p.), ki so le še bleda senca stare slave,« pravi Volf in svari pred vstopom tveganega kapitala, ki deluje po načelu »poceni kupiš, izčrpaš (da povrneš kupnino) in potem prodaš«.
Kaj se bo dogajalo po prodaji? Predsednik upravnega odbora Save Klemen Boštjančič je potrdil, da bi si kupec, kdor koli to že bo, ponujeno kupnino lahko povrnil že s prodajo enega ali dveh hotelov. Podjetje Prestige Tourism je sicer zavrnilo medijske navedbe, da naj bi načrtovalo razkosanje družbe Sava in njeno prodajo po delih. Nasprotno, pravijo, hotele in spremljajočo infrastrukturo želijo celovito obnoviti, za kar naj bi namenili 200 milijonov evrov. Načrtujejo tudi dodatno zaposlovanje, napovedujejo izboljšanje delovnih razmer in ohranitev domače dobaviteljske verige.
Težko pričakovanega sporočila, ali bo država uveljavljala predkupno pravico in preprečila prodajo hotelov Madžarom, do konca naše redakcije še ni bilo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je sešel z madžarskimi kupci, njegov sekretar Simon Zajc pa je medtem v Sloveniji miril, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo »glavni zaveznik in branik razvoja turističnega sektorja na državni ravni« ter da od Slovenskega državnega holdinga (SDH) pričakuje uveljavitev predkupne pravice.
Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, ali ne bi lahko deleža kupilo katero od slovenskih podjetij. V družbi Modra zavarovalnica, ki je pred leti že kupila hotelski kompleks San Simon v Izoli, denimo ugotavljajo, da so se vlaganja na slovenski obali izkazala kot dobra naložba. Pojasnjujejo, da kot takega vidijo tudi delež v Savi, zato so SDH seznanili, da jih nakup zanima. Zgodba se je končala z odgovorom SDH, da v tem trenutku niso zainteresirani za prodajo delnic.
Turizem je po srčnem zastoju ob prihodu pandemije na poti okrevanja, krivulje so se lani znova obrnile navzgor. V Sloveniji je dopustovalo za tretjino več turistov in ustvarilo za petino več prenočitev kot leta 2020. Več kot polovico smo k reševanju turistične sezone znova prispevali Slovenci sami, so se pa počasi začeli vračati tudi tuji gostje, najpogosteje Nemci, Avstrijci, Italijani in Hrvati. Brez oklevanja je mogoče zapisati, da so del slovenskega turizma rešili turistični boni, ki smo jih Slovenci v veliki meri unovčili, a prav tako je mogoče zapisati tudi, da se turizem pobira zelo različno. Medtem ko so lani zacvetela zdravilišča, gorske občine in slovenska Istra, so bili hoteli v Ljubljani, Celju, Novi Gorici in drugih mestih prazni. Mestni turizem, ki živi večinoma od kongresnega turizma, se še dolgo ne bo pobral.
Ljubljana sameva
Največ turistov je lani počitnikovalo v občini Piran. V starem obmorskem mestu so našteli sedmino vseh prenočitev v državi ali le 17 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2019. Sobo je bilo na vrhuncu poletne sezone nemogoče dobiti, njihove cene pa so šle v nebo. Letos v slovenski Istri pričakujejo še boljše rezultate, a ne rekordnih. »Ključni emitivni trgi, predvsem Italija, so še zelo nedovzetni za potovanja zunaj države prebivanja,« direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin pojasni razloge za zadržanost. Na vprašanje, ali bodo višje cene hotelskih sob ostale stalnica tudi po tem, ko bonov ne bo več, težko odgovori, sklepa pa, da se bodo s potekom veljavnosti bonov, ki ustvarjajo nenaravno povpraševanje, znižale povprečne dosežene cene.
V predkoronskem letu 2019 so v Ljubljani našteli 2,2 milijona prenočitev, lani le tretjino tega. Goste iz Amerike, Azije in Velike Britanije so zamenjali Nemci ter gosti iz vzhodne Evrope in Balkana. Mestni turizem si tako še dolgo ne bo opomogel. Zato je v teh dneh toliko spodbudnejša novica, da je bila Ljubljana izbrana za najboljšo destinacijo v letu 2022. Organizacija European Best Destinations jo je izpostavila kot mesto, nalašč za radovedne in pustolovske duše, v kateri kljub vrvežu nenehnega dogajanja še vedno lahko slišiš petje ptic.
