Čeprav koronska kriza traja že lep čas, medtem ko o virusu in preprečevanju širjenja bolezni zdravstvena stroka ve tako rekoč že vse, se vendarle, kot je pokazal naš pregled, najdejo primeri napačnih, nejasnih napotkov, dvomljivih informacij in še česa. Pa ne na kakšnem družbenem spletnem omrežju, kot je nezanesljivi facebook, pač pa iz tako rekoč uradnih virov. Da, izkaže se, da celo nekateri osebni zdravniki dajejo napačne in škodljive nasvete.
K akciji nas je spodbudilo pismo bralke, ki je opozorila na naslednji primer: pod isto streho pri njih živijo mlajši in starejši. Nedavno sta starša dobila pozitivni izvid na koronavirus in bralka je za nasvet, kaj naj stori in kako naj postopa, povprašala osebnega zdravnika. Ta ji je dejal, naj se nikar ne vznemirja, ker nima simptomov bolezni, naj hodi v službo kot običajno, po opravkih prav tako. Ker živijo v istem gospodinjstvu, v istih prostorih, je skoraj nemogoče, da virus ne bi preskočil nanjo, je pomislila. In ker je splošno znano, da ga širijo tudi ljudje, ki (še ne) kažejo simptomov, je bil takšen napotek za bralko sumljiv.
Po sledeh
Šli smo po sledeh in ugotovili, da osebni zdravniki res dajejo različne napotke. V zelo podobnem primeru iz Ljubljane je zdravnica, na primer, svetovala, naj taka oseba, ki še ne kaže znakov bolezni, a živi blizu obolelih, ostane raje doma, ker ima najbrž virus že v sebi.
Kaj je torej prav? Naša raziskava je pokazala, da se je močno motil prvi zdravnik. Še več, dal je nevarno napačen nasvet, in če bi se ga naša bralka držala, bi virus trosila naprej. Na srečo je raje ostala doma in čez nekaj dni res razvila prve simptome. Tako ni okužila drugih.
Obrnili smo se na Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so nam posredovali natančna navodila, kako postopati v takem primeru. Ta med drugim pravijo: »Če ste bili v visokorizičnem tesnem stiku z osebo s potrjenim covidom-19, vam priporočamo, da smiselno upoštevate navodila za osebe v karanteni na domu.« In še: »Izogibajte se nenujnim stikom, zaposleni pa naj opravljajo delo od doma v dogovoru z delodajalcem.«
Prvi zdravnik torej ni imel prav.
Pregled simptomov
To ni edini primer. Pregled pokaže, da nekatere slovenske inštitucije, kot so zdravstveni domovi, spletne strani z zdravstvenimi vsebinami in podobno, navajajo zavajajoče (ali vsaj pomanjkljive) opise simptomov bolezni covid-19. Običajno svetujejo, da v primeru vročine, kašlja, oteženega dihanja, ki je značilen tudi za pljučnico, ostanemo doma.
Toda covid-19 se običajno razvija počasi, med ljudmi se simptomi močno razlikujejo; če bi torej sledili takšnim napotkom dobesedno, bi kar nekaj dni naokoli nevede širili virus, preden bi pomislili, da smo pozitivni na novi koronavirus.
Znanstveni izsledki kažejo, da je človek kužen dva, tri dni pred prvimi simptomi. Glede tega posameznik ne more storiti veliko. Simptomi pa so lahko zelo različni. Avstralska raziskava je pokazala, na primer, da je imela samo petina obolelih vročino. Nadalje: težko dihanje lahko nastopi šele v drugi fazi bolezni, ko virus prodre v pljuča. Prva faza je lahko podobna običajnemu, celo zelo rahlemu prehladu, česar na mnogih uradnih slovenskih straneh ne bomo prebrali.
Glavobol prav tako ni nujen pojav, prav tako ne bolečina v grlu. Bolj pogosta je utrujenost. Eden najbolj zanesljivih kazalnikov, ki pa se tudi ne pojavi pri vseh, je izguba voha in okusa (navajajo, da je takih primerov približno 60–70 odstotkov); pa še to se lahko pojavi šele nekaj dni po začetku bolezni.
Če torej sledimo napotkom z uradnih strani, lahko širimo virus nekaj dni pred tem, ko pomislimo na bolezen.
Zmote o maskah
Tudi predpostavka, da so maske, ki so sicer obvezne, vsemogočne, je napačna. Raziskave kažejo, da maske predvsem zmanjšujejo možnost okužbe in je ne preprečujejo popolnoma. Poleg tega niso vse enako dobre. Kot je pokazala raziskava na Inštitutu Jožefa Stefana, so maske, ki so narejene iz bolj raztegljivih materialov, običajno manj učinkovite kot druge. Najboljše so seveda tiste, ki so narejene za takšne namene, se lahko uporabljajo v medicini in se čim bolj oprimejo obraza.
Kot so objavili pri Svetovni zdravstveni organizaciji, nošnja maske sicer ščiti tako druge kot osebo, ki jo nosi, toda najbolj pogosto dosegljive maske verjetnost prenosa nikoli povsem ne onemogočijo, poleg tega je za boljše preprečevanje okužb treba upoštevati še varnostno razdaljo in slediti drugim ukrepom.
Medijski pomisleki
Zadnje čase je v medijih pri nas zaslediti pomisleke, da so ukrepi neučinkoviti in torej nepotrebni. Kot je pojasnila dr. Bojana Beović, vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 pri vladi, bi se virus v primerih, če ne bi bilo nobenih ukrepov, prosto širil po populaciji, dokler ne bi dosegli visoke stopnje prekuženosti. Pri tem bi bilo primerov smrti nekajkrat več, medtem ko bi se zdravstveni sistem klecnil zavoljo množice težjih primerov poteka bolezni.
Ko so sprejemali ukrepe, so projekcije kazale, da se bo v bolnišnici zdravilo 3000 ljudi, če ne bodo odgovorni sprejeli omejitve. Danes se številka še naprej giblje okoli 1300 bolnikov.
Tudi primerjava nekaterih indikatorjev pokaže, da Sloveniji ne gre tako slabo. Dovolj je pogledati čez južno mejo, kjer je številka prejšnji teden dosegla že skoraj 5000 primerov na dan. Eksplozijo virusa doživljajo v Nemčiji (tudi 30.000 na dan), na Poljskem (12.000), od 2500 do skoraj 3000 primerov imajo v Avstriji, 5000 v Švici… Zgodbe so podobne po vsej Evropi.
