Jezikoslovka pojasni, da gre za najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Nastajal je več desetletij, v njem so zbrali besede, ki so jih v 53 knjigah uporabili Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in drugi protestantski pisci. Samo prva doslej izdana knjiga, ki vsebuje 3027 slovarskih sestavkov in opisuje 3414 pomenov od črke a do črke d, ima 700 strani. »Iz slovarja izvemo, kdaj se je beseda prvikrat pojavila v knjižnem jeziku in kaj je pomenila, kako pogosto se je rabila, z navedbo sodobne sopomenke ob opisni razlagi lahko preverjamo, ali in kje ima beseda enak pomen še danes ali pa se njen pomen zožil, razširil, se celo izgubil,« pripoveduje dr. Andreja Legan Ravnikar.
Ker se osnovno besedišče od takrat ni bistveno spremenilo, je prepričana, da bi sodoben bralec pomen besedila razumel tudi danes, zataknilo bi se pri posameznih besedah. Izpostavi besedo berač, ki ima danes povsem drugačen pomen kot nekoč, ko so z njo naslavljali trgača, nabiralca, zbiralca ali celo bralca knjig. Nekatere besede imajo danes drugačen spol (cipreš je danes cipresa), nekatere so povsem izginile iz knjižne rabe, med njimi čezgledati (nadzorovati, paziti koga), čezpustiti (prihraniti), dolidreti (odirati, uničevati, razdirati), debeloumen (nepremišljen, nespameten) ali dobroustnik (prilizovalec)…
Zaživel je Franček
Andreja Legan Ravnikar je prepričana, da je obdobje reformacije izjemno pomembno za začetek slovenskega slovaropisja: »Natanko v sredini 16. stoletja je slovenska reformacija našim prednikom prinesla prvo slovensko knjigo (1550), v latinščini pisano prvo slovensko slovnico (1584), leta 1584 smo kot 14. jezik na svetu dobili prvi prevod celotne Biblije, v klasični slovarski obliki pa se slovenščina prvikrat pojavi v latinsko-nemško-slovensko-italijanskem slovarju Hieronima Megiserja (1592).«
V naslednjih stoletjih so izhajali številni večjezični slovarji, prvi enojezični Slovar slovenskega jezika je leta 1936 pripravil Joža Glonar, prvi pravi enojezični razlagalni slovar knjižne slovenščine pa je v petih knjigah izhajal med letoma 1970 in 1991. Zadnja dopolnjena različica Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) iz leta 2014 prinaša razlago več kot 110.000 slovenskih besed.
Danes se slovarji selijo na svetovni splet. Ravno pred kratkim je zaživel Franček, jezikovni portal za mlade, ki že žanje velike uspehe. »Res smo veseli, da smo uporabnikom lahko ponudili kakovostno in vsebinsko zanesljivo interaktivno učno e-orodje za slovenski jezik, ki jih na zanimiv način uvaja v rabo slovarskih in drugih jezikovnih priročnikov. Tudi podatki glede rabe portala so spodbudni. Na Frančku je registriranih že več kot 550 učiteljev in prek 3600 učencev, v enem mesecu, odkar je portal javno objavljen, pa so uporabniki na njem opravili že približno 150.000 poizvedb,« nam je razkrila dr. Nina Ledinek, raziskovalka z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodelovala pri pripravi portala Franček.
Kako nastajajo slovarji?
Danes zagotovo drugače kot nekoč. Dr. Mija Michelizza, ki se na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ukvarja s pripravo tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, omeni, kako so po letu 1948 za Slovar slovenskega knjižnega jezika besede najprej še ročno, nato pa s tipkalnim strojem zapisovali na listke in jih zbirali v kartonastih škatlah oziroma listkovni kartoteki. Nato se je zgodila digitalna revolucija, ki je delo olajšala tudi jezikoslovcem. S posebnimi računalniškimi programi danes v obsežne zbirke besedil oziroma besedilne korpuse zbirajo besede, ki se pojavljajo v časopisih, revijah, na novičarskih portalih in tudi v leposlovnih delih. »Delo slovaropiscev se je poenostavilo, a razpomenjanja in oblikovanja razlag za posamezne pomene še vedno ni mogoče narediti strojno. Nepogrešljiv del nastajanja slovarjev so še vedno tudi številni terminološki svetovalci (pri rastočem slovarju eSSKJ jih sodeluje že več kot 60) in v končni fazi tudi vsi jezikovni uporabniki, ki se odzovete na ankete o izgovoru in oblikah posameznih besed,« razlaga dr. Mija Michelizza.
3. december – dan za nove besede
Dobra poznavalka besed za začetek razbije dve pogosti napačni predpostavki o slovarjih. To sta »če je beseda v slovarju, je zagotovo knjižna« in »če besede ni v slovarju, potem zagotovo ne obstaja«. »Ne prva ne druga trditev seveda ne držita,« pravi Mija Michelizza, »tako kot se jezik spreminja v vsej svoji pestrosti, tudi stanje v slovarjih ne more biti dokončno.«
Beseda v slovar seveda ne pride ob svoji prvi omembi, mesto v njem si mora prislužiti. »Izogibamo se uslovarjanju novotvorjenk, pri katerih gre za priložnostne rabe, razumljive zgolj iz sobesedila. Najsi bodo še tako zanimive in izvirne, morajo biti v rabi ustaljene, da se lahko uvrstijo v normativni slovar,« pojasnjuje sogovornica. To v praksi pomeni, da se mora beseda v besedilnem korpusu pojaviti vsaj 90-krat. Ker pa se jezikoslovci zavedajo pomena novosti, posamezne besede vendarle uvrstijo v Sprotni slovar, nekakšno čakalnico za normativne slovarje. Nekatere se obdržijo in v slovar tudi zares zapišejo, nekatere odpihne že prva sapa. Med trenutnimi besedami v »čakalnici« jezikoslovka omeni besedi emoji in emodži, vprašanje je tudi, ali se bo za spoiler prijelo poimenovanje kvarnik ter ali bomo s telefoni posneli selfie ali sebek.
V Sprotni slovar oziroma na spletni portal Fran.si novosti dodajo 3. decembra, na ta veseli dan kulture in na dan, ko se je rodil eden naših pomembnejših slovaropiscev Maks Pleteršnik. Mija Michelizza nam razkrije nekatere besede, ki jih bo ta čast doletela letos. Ni treba posebej poudarjati, da bodo povezane z razmerami, v katerih smo se znašli. Sprotni slovar bo med drugim bogatejši za razlago besed prebolelost, pokovidni, predkoronski in PCT, v njem bomo našli nove stalne besedne zveze, kot sta deljena mobilnost in prebojna okužba. Povsem nov pomen bo dobila beseda mehurček. Na srečo, pravi jezikoslovka, pa se bomo lahko v slovarju poučili tudi o novih besedah, ki niso povezane z epidemijo, kot so wasabi, skiroist, tejpanje in nizkoogljičnost.
Tudi sama razume, da je prihodnost slovarjev digitalna, upa in želi pa si, da se bo ohranila tudi raba slovarjev v tiskani obliki. »Ko pišemo besedilo, prevajamo ali se želimo na hitro poučiti o kaki besedi, seveda ne bomo listali po knjižnih izdajah, če imamo možnost, da le klik stran v novem zavihku z nekaj ukazi najdemo želeno slovarsko vsebino. Ima pa listanje po slovarjih v knjižni obliki poseben čar. Predlagam, da kar poskusite, če tega že dolgo niste počeli,« spodbudi, da z roko posežemo po knjižni polici. Pravšnji namig pred prihajajočim praznikom slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo.
