Mikrobiologija, kuhanje in flamenko so poleg družine tri velike ljubezni 59-letne dr. Metke Paragi. Eno ljubezen – mikrobiologijo – je izgubila, ko so 8. aprila letos k njej na delovnem mestu pristopili trije moški, ji vročili odpoved delovnega razmerja in jo pospremili iz službenih prostorov na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
»Odpeljali so me kot kriminalca,« se tega dne spominja dr. Paragijeva in dodaja, da je bila najprej prepričana, da gre pri vsem skupaj za skrito kamero. A ni šlo za potegavščino. Pred očmi sodelavcev si je po 30 letih dela, brez strokovno očitanih napak, brez predhodnih opozoril ali opominov prislužila hladne besede: »Ste v procesu odpovedi.« Izrekel jih je Marko Maver, novinec na NLZOH, ki se je kar čez noč zavihtel na položaj pomočnika direktorice mag. Tjaše Čretnik Žohar, ki je direktorski položaj zasedla leta 2018. Dr. Paragijeva je morala izročiti ključe laboratorija, ki ga je ustanovila in vodila, pred očmi zaposlenih, ki so po elektronski pošti prejeli navodilo, da z njo ne smejo več komunicirati, so jo možje pospremili iz stavbe.
Dr. Metka Paragi je v državnem zboru pred preiskovalno komisijo pod vodstvom Roberta Pavšiča (LMŠ) že natančno pojasnjevala, kaj jo je po njenem mnenju stalo zaposlitev na NLZOH in kakšne strokovne pomanjkljivosti so se po njeni oceni pojavljale v času epidemije covida-19, zato le na kratko: pravi, da je na nepravilnosti glasno opozarjala ves čas epidemije, in ne šele po odpovedi delovnega razmerja, na medije pa se ni obrnila prej, saj da je želela zadeve urediti v okviru ustanove. To pa se ni zgodilo, saj so njena opozorila ostala preslišana.
Kaj je bila pika na i pri odločitvi vodstva, da jo odpustijo? »Po mojem mnenju je bilo to neprestano opozarjanje, da vodenja epidemije na NLZOH evidentno ne opravljajo kompetentne osebe, uradno pooblaščene s strani ECDC in NIJZ, ter strokovne pripombe k verifikaciji hitrih testov podjetja Majbert Pharm, ki jih je kupilo ministrstvo za zdravje. Iz našega laboratorija smo poslali odločno elektronsko pošto z vsebino v smislu, da delamo za javno zdravje, in ne za politične programe, ter da ti testi niso dovolj občutljivi in da ne ustrezajo tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije, niti zahtevam strokovne nacionalne skupine za hitre teste, niti zahtevam ECDC za množično testiranje. Takrat sem si nakopala ogromno sovraštva. Enako sem si nabrala sovraštvo z izjavo, da nekompetentne osebe ne morejo v medijih demantirati drugih nekompetentnih oseb, da naj dajo prostor kompetentni stroki – to se je zgodilo v povezavi z različicami virusa oziroma slovensko različico virusa, ki je, če mene vprašate, še do danes ni nihče dokazal. Opozorila sem, da je prezgodaj dajati takšne informacije javnosti. Naslednja zadeva je poročilo o različicah virusa, ki po mnenju našega laboratorija ni bilo opravljeno na način, kot smo ga bili dolga leta vajeni ob spremljanju gripe, in bi ga glede na kompetence moral na enak način opraviti naš laboratorij,« svoje glavne »grehe« našteje dr. Metka Paragi, ki je odpoved prejela tik pred izidom omenjenega poročila. To ni ugledalo luči sveta.
Pravi, da o napakah ni mogla molčati, saj je bila njena strokovna odgovornost vezana tudi na Evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC): 15 let je bila nacionalna kontaktna točka za mikrobiologijo pri ECDC in bila zadolžena tudi za poročanje evropskemu centru. »Ne morem biti tiho, lahko bi le odstopila s položaja. V procesu odpovedi je mojo ugledno mednarodno funkcijo s političnim posredovanjem na ministrstvu za zdravje in NIJZ prevzela kar sama direktorica Čretnikova, čeprav bi me edino kompetentno lahko nadomestila le moja dolgoletna namestnica. Tega v 30 letih nisem doživela na tak način. Nihče od nas. Vsi smo šokirani.«
Moteča za politiko?
Doktorica znanosti s področja javnozdravstvene mikrobiologije Metka Paragi je vodila oddelek za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana, ki je edini javnozdravstveni laboratorij v državi in je med drugim s strani ECDC in NIJZ pooblaščen za spremljanje respiratornih virusov, kamor se uvršča tudi virus sars-cov-2.
Toda danes je brezposelna. Službe na svojem strokovnem področju v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo dobila, saj glede na videno in zbrano dokumentacijo sumi, da je bila za vladajočo oblast s svojimi glasnimi opozorili, s katerimi je sledila načelom stroke, moteča in da je to razlog za izgubo dolgoletne službe. V zadnjih medijskih nastopih je že večkrat opozorila, da si je politika podredila stroko tudi na NLZOH. Temu v prid govori tudi podatek, da Maver, ki je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, pripada stranki SMC, medtem ko je njen položaj vodje laboratorija prevzel župan Apač iz kvote SDS Andrej Steyer, prej zaposlen na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Mandat direktorici Tjaši Žohar Čretnik sicer poteče spomladi prihodnje leto.
Zgodba se bo nadaljevala na delovnem sodišču, kjer mikrobiologinja išče svojo pravico. »Ničesar od očitanega nisem osebno zakrivila – to bom dokazala na sodišču –, sem pa bila na podlagi tega odpuščena.« A eden od ciljev je dosežen: mednarodno priznana strokovnjakinja danes ne dela in vsaj še nekaj časa ne bo delala več v laboratoriju NLZOH.
Dr. Metka Paragi še ne ve, kje bo služila denar, saj možnosti na področju mikrobiologije v majhnem slovenskem prostoru ni veliko. »Odločila sem se, da bom verjetno šla po drugi poti. Tožbo pa bom peljala do evropskega sodišča, če bo treba,« pravi, saj se tako, kot so ravnali z njo, z ljudmi ne dela. »Vodila sem laboratorij z največ strokovnimi objavami na NLZOH in prav mi smo prvi v Sloveniji izolirali virus sars-cov-2 iz odpadnih vod, pohvaljeni smo bili celo s strani Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, a sem bila stalno šikanirana, celo v procesu tožbe ravnajo enako. To ni le podlo, ampak zavržno dejanje,« odločno doda. »Služila sem za vzorčni primer, kaj se zgodi zaposlenemu, ki razmišlja s svojo glavo in kljubuje. Ljudje so prestrašeni in na NLZOH vlada slabo vzdušje, o čemer si ljudje ne upajo glasno govoriti.«
Prepričana je, da jo je po vseh desetletjih vodstvo z administrativnimi pomagači s takšnim pristopom hotelo ponižati in osebnostno zlomiti. »Eden od treh gospodov mi je v roke porinil dopis, da se lahko pridem čez teden dni zagovarjat. Ampak tega takrat psihično nisem bila sposobna in z odvetnico sva prosili za preložitev, kar so v vodstvu odklonili, saj da me lahko tudi brez zagovora odpustijo. In so me vseeno odpustili. Tako da zagovora nisem imela, ker ga niso hoteli preložiti. Veste, tako brutalne stvari, da ne moreš verjeti…« se še s prizadetostjo in nejevero v glasu spominja dogodkov. Boli jo, da so se nekateri njeni dolgoletni sodelavci v postopku spustili tudi na raven osebne diskreditacije. »S tem so pokazali, da mi drugače niso kos,« dodaja mikrobiologinja, ki ji je sledil celo zasebni detektiv, zaradi česar še danes občuti travme. »Če bi očitano res zakrivila, bi me lahko direktorica poklicala na zagovor, jaz pa direktorice niti predstojnice nisem videla dve leti. Na pogovor me ni sprejela od 5. oktobra 2020, odpoved pa mi je bila vročena s hudo osebno diskreditacijo. Vsi zaposleni mojega laboratorija in tudi širše na NLZOH so podpisali peticijo proti moji odpustitvi in navedli, da sem dober vodja. Tudi sindikat se je postavil zame, a direktorica nikogar ni poslušala.«
Nikoli ni prepozno
Ne glede na zapisano je dr. Metka Paragi več kot služba, ki se ji je posvečala tri desetletja. Poleg skrbi za družino – ima dva sinova in je tudi babica – že od mladosti rada kuha. Odlična kuharica je bila njena mama, ki jo je po prihodu v Ljubljano kuhanja naučila učiteljica gospodinjstva Pepika Levstek, med drugim avtorica učbenika o kuharstvu za srednješolce in ženska, ki naj bi po pripovedih skrbela za več gostiln po Ljubljani.
Da rada kuha pred televizijskimi kamerami, je ugotovila po naključju. Pri približno 50 letih se je prijavila na avdicijo za kuharsko oddajo in bila na avdicijo tudi sprejeta. Ko se je odpravljala, pa je slišala besede mlajšega sina. »Mami, pa kaj se greš? Vsi se ti bodo smejali, ti nisi kuharica,« se sinovega dobronamernega nasveta v smehu spominja sogovornica. Ni si premislila in kaj hitro se je odločila, da je ne moti, če se bo osmešila pred drugimi. »Ampak na tisti avdiciji sem našla drugi del sebe. Takoj sem začutila, da imam rada kamero in da ima kamera rada mene.« Kmalu zatem, leta 2014, je začela kuhati v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija. Zakaj kuhanje? »V življenju sem veliko prestala, in ko sem se morala umiriti, sem se pomirila s kuhanjem. S kuhanjem in plesom,« kratko in hkrati povedno odgovori sogovornica.
Poleg družine je njena velika ljubezen ples flamenko. Tudi to je odkrila v poznejšem življenjskem obdobju, pri približno 45 letih – in obljublja, da bo plesala, dokler se bo lahko gibala. Vedno sta jo privlačila Sredozemlje (italijanska kuhinja) in Orient (plesala je trebušne plese). »A ko sem prišla na flamenko, sem si rekla: to je to, to sem jaz. Pri flamenku gre za to – ko udariš z nogo ob tla in rečeš: tukaj sem. Tega mi je prej v življenju manjkalo. In zdaj, kot vidite, sem udarila z nogo ob tla in rekla: tukaj sem,« ljubezen do plesa s trenutno situacijo poveže dr. Metka Paragi, ki ne skriva, da je trenutna preizkušnja težka. »Čez noč sem ostala brez vsega – brez imena, brez kariere, kar je grozljivo. Na to računajo s tem zastraševanjem, in ker se vsi tako hudičevo bojijo, jim uspeva…« Do konca ostaja zavezana stroki: »Stroka je stroka in stroki mora biti vedno zadoščeno na najvišji ravni. Za to živim že 30 let in zato sem tudi izgubila službo – in ni mi žal.«
A obljubila si je, da se zaradi odpovedi ne bo zlomila. »Izdali so me ljudje, ki so mi bili kot prijatelji, kolegi – in me spravili ob vse. Ampak pravim, da je življenje kot voda – vedno najde pot.«
