Evropske države snujejo načrte, kako se lotiti pospešenih obrambnih investicij v prihodnjih letih. Pri tem ne gre zgolj za dvig obrambnih izdatkov, temveč tudi za rekonstrukcijo obstoječih sistemov oboroženih sil. Prav tako je pomembno, kako se bodo tega lotili v največjih evropskih državah, ki bodo tudi nosile največje breme v prihodnji varnostni arhitekturi stare celine, še posebej, če se pri tem ne bodo mogle več zanašati na podporo ZDA v enaki meri kot doslej.
»Nemška vlada bo zagotovila vse finančne vire, ki jih Bundeswehr potrebuje, da bi postal najmočnejša konvencionalna vojska v Evropi. To je edino primerno za najbolj obljudeno in gospodarsko najmočnejšo evropsko državo,« je Friedrich Merz maja povedal v svojem prvem nagovoru nemškega parlamenta v vlogi nemškega kanclerja. Če bodo države članice na junijskem vrhu Nata sprejele dogovor o obrambnih izdatkih v višini petih odstotkov BDP, bi to po oceni Economista v primeru Nemčije znašalo 215 milijard evrov na leto. S tem Merz nadaljuje usmeritev, ki jo je s tako imenovano prelomnico (zeitenwende) glede nemške obrambne politike napovedal že njegov predhodnik Olaf Scholz kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Zaradi dobro znanih zgodovinskih izkušenj bi lahko marsikje v Evropi novico o izdatnem nemškem oboroževanju sprejeli s privzdignjenimi obrvmi. A tokrat je situacija drugačna, partnerji v zavezništvu od Nemčije pričakujejo bolj proaktivno vlogo.
