Poletni vročinski valovi in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi predstavljajo veliko tveganje za zdravje in dobrobit živali. Kot opozarjajo na Upravi za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), morajo lastniki hišnih ljubljenčkov, rejci in drugi skrbniki živali v poletnih mesecih poskrbeti za ustrezno zaščito živali pred vročino, pomanjkanjem vode ter nenadnimi neurji.
Visoke temperature lahko pri živalih povzročijo stres, zmanjšan apetit, dehidracijo, pregretje organizma in v najhujših primerih tudi pogin. Zato je ključnega pomena, da imajo živali ves čas na voljo zadostne količine sveže pitne vode ter možnost umika v senco ali hladnejše prostore.
Kot opozarjajo na UVHVVR, so za vročino še posebej občutljive rejne živali, predvsem živali v intenzivni reji, mlade živali, živali v pozni brejosti ter tiste z višjo proizvodnjo. V vročih dneh morajo imeti neomejen dostop do čiste pitne vode, na pašnikih pa mora biti zagotovljena senca. Pomembna sta tudi ustrezno prezračevanje hlevov in preprečevanje prenatrpanosti živali v zaprtih prostorih.
Skrbniki naj zahtevnejša opravila izvajajo v hladnejših delih dneva, hkrati pa naj pogosteje spremljajo zdravstveno stanje živali. Pravočasno prepoznavanje znakov pregretja lahko namreč prepreči resnejše zdravstvene zaplete.
Posebna previdnost pri hišnih ljubljenčkih
Tudi psi, mačke in drugi hišni ljubljenčki v poletnih mesecih potrebujejo dodatno zaščito. Ob tem priporočajo, da se sprehodi psov izvajajo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so temperature nižje in so tla manj segreta. Posebej opozarjajo, da živali nikoli ne smemo puščati v parkiranem vozilu, niti za kratek čas. Temperatura v avtomobilu se lahko že v nekaj minutah dvigne do smrtno nevarnih vrednosti, kar lahko povzroči hitro pregretje organizma in pogin živali.
Neurja prinašajo dodatna tveganja
Podnebne spremembe poleg vročinskih valov prinašajo tudi vse pogostejša neurja, močne nalive, sunke vetra, točo in udare strel. Na UVHVVR zato skrbnike živali pozivajo, naj redno spremljajo vremenska opozorila in se na morebitne izredne razmere pripravijo vnaprej. Pri živalih na paši je priporočljivo zagotoviti možnost hitrega umika v hlev ali drugo ustrezno zavetje. Prav tako je treba redno preverjati stanje ograj, napajalnikov in nadstreškov ter odstraniti predmete, ki bi jih lahko odnesel veter.
Po neurju naj skrbniki čim prej pregledajo živali in ocenijo morebitne poškodbe. Poškodovano žival je treba umakniti na varno ter ji zagotoviti veterinarsko pomoč. Posebna previdnost je potrebna pri konjih, govedu in drobnici na odprtih pašnikih, saj lahko močan veter in toča povzročita poškodbe ali panične odzive živali.
Kritični so lahko tudi izpadi električne energije
Kot opozarjajo na UVHVVR, so ekstremni vremenski pojavi pogosto povezani tudi z izpadi električne energije, kar lahko predstavlja resno nevarnost za objekte, kjer je dobrobit živali neposredno odvisna od delovanja električnih sistemov.
To velja predvsem za hleve z mehanskim prezračevanjem, perutninske farme, prašičerejske objekte, sisteme za samodejno napajanje in krmljenje živali, inkubatorje, valilnice ter akvakulturo in ribogojnice. Izkušnje kažejo, da lahko že nekajurni izpad električne energije v času vročinskega vala povzroči množične pogine živali zaradi pomanjkanja prezračevanja in pregretja. Zato zakonodaja od skrbnikov zahteva pripravljene načrte ukrepanja, redno vzdrževanje rezervnih agregatov, zadostne zaloge goriva ter delujoče alarmne sisteme za obveščanje o prekinitvah dobave električne energije.
Poudarjajo pa tudi, da je pravočasna priprava na vročinske valove, neurja, sušo, poplave in druge vremenske ekstreme ključna za zaščito živali. Med najpomembnejšimi ukrepi izpostavljajo zagotavljanje zadostnih zalog vode, rezervnih virov energije, redno spremljanje živali ter pripravljene načrte za ravnanje v izrednih razmerah.