Potem ko so ministrski kandidati koalicije strank Gibanje Svoboda, Levica in SD prestali glasovanje v državnem zboru, so si ministri začeli izbirati najtesnejše sodelavce. Del javnosti je bil v zadnjih dneh kritičen predvsem do imenovanja vodje kabineta na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Minister Luka Mesec je namreč v svojo ožjo ekipo povabil Majo Tašner Vatovec, soprogo Mateja Tašnerja Vatovca, poslanca državnega zbora in vodje poslanske skupine stranke Levica.
V Levici zavračajo kritike
»To ni vprašanje nepotizma, ampak feminizma. Maja Tašner Vatovec je dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj prek zvez. Prav je, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji je to onemogočeno zaradi statusa njenega moža,« so na naše vprašanje glede očitkov o zaposlitvi Tašner-Vatovčeve odgovorili v stranki. Magistrica kulturologije in antropologije je sicer na listi Levice na letošnjih državnozborskih volitvah kandidirala tudi za poslanko, a neuspešno. Glede na to, da bo po novem zakonu o vladi Mesec predvidoma prevzel ministrstvo za solidarno prihodnost, novi minister za delo pa bo postal sedanji državni sekretar Simon Maljevac, nas je zanimalo, ali to pomeni tudi selitev Tašner-Vatovčeve, a v stranki na ta del vprašanja v torek niso odgovorili.
Na ministrstvu so v zvezi z očitki spomnili, da zakon o javnih uslužbencih določa, da vlada za organe državne uprave določi število in vrste delovnih mest v kabinetu za določen čas in da je v skladu s tem Tašner-Vatovčeva v kabinetu ministra zaposlena na delovnem mestu, vezanem na osebno zaupanje funkcionarja. »Skladno s tem je bila z njo sklenjena pogodba za določen čas, torej za čas trajanja mandata funkcionarja. Očitki nepotizma so neutemeljeni. Maja Vatovec Tašner je že dlje časa aktivna v politiki, bila je tudi podžupanja Mestne občine Koper, še vedno pa je svetnica v koprski občini,« so odgovorili na naše vprašanje.
Odgovornost za zaposlitve na zaupanje nosi funkcionar
Ali je imenovanje Tašner-Vatovčeve sporno z vidika zakonodaje, smo vprašali tudi komisijo za preprečevanje korupcije, ki je v preteklosti že poudarila, da so kabinetne zaposlitve zakonska specifika v sistemu zaposlovanja v javnem sektorju, saj so vezane na zaupanje in kot take že v sami definiciji predvidevajo predhodno osebno, poslovno, politično ali drugo povezavo med ministrom in javnim uslužbencem, ki zasede to delovno mesto. »Niti zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), za katerega smo na komisiji pristojni, niti kateri koli drug zakon oziroma predpis ne prepoveduje zaposlitve družinskih članov, pri čemer gre v navedenem primeru za družinskega člana strankarskega poslanca in ne ministra,« so sporočili iz komisije.
Sama zaposlitev torej s tega vidika ni sporna, so pa v komisiji opozorili, da so korupcijska tveganja lahko prisotna, če bi se ta oseba denimo po izteku mandata zaposlila za nedoločen čas kjer koli v javnem sektorju oziroma v družbah v državni lasti in bi ob tem za pridobitev dobre zaposlitve uporabila notranje informacije ali predhodno vzpostavljene stike.
Da gre za zakonsko specifiko pri takšnih zaposlitvah, pa na drugi strani ne izključuje politične odgovornosti. Vsak funkcionar ima tudi odgovornost, da možnosti zaposlitev na zaupanje ne uporabi za povračilo uslug oziroma za nepotistične ali klientelistične namene. Ker gre pri zaposlitvah po »lastni presoji« za izbiro mimo utečenih postopkov, funkcionar prevzame tudi del odgovornosti za kvalitetno in strokovno opravljanje del in nalog javnega uslužbenca. »Za vsa delovna mesta v subjektih javnega sektorja, zlasti za najvišje funkcije, velja, da naj jih zasedajo osebe z visoko stopnjo osebne integritete in strokovnosti, hkrati pa je pomembno, da so vsi postopki zaposlovanja ali imenovanja izpeljani objektivno in nepristransko, saj lahko zgolj na tak način zagotavljajo sledljivost in transparentnost ter sledijo cilju javnega interesa,« so podčrtali v komisiji.
