Cene lesnih peletov se zvišujejo. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer cene od leta 2011 analizirajo dvakrat letno, na začetku in koncu kurilne sezone, od letošnjega leta naprej pa na podlagi spremenjene metodologije štirikrat na leto, so v avgustu 2026 cene peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, v povprečju znašale 456 evrov za tono, vključno z DDV.
Povprečne trenutne cene so za štiri odstotke višje, kot so bile ob zadnjem zbiranju cen, in sicer maja 2026. Takrat so bile povprečne cene peletov za en odstotek višje, kot so bile februarja letos, tedaj pa za 15 odstotkov višje, kot so bile ob začetku kurilne sezone novembra lani. Takrat je povprečna cena peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, znašala 378 evrov za tono, kar pomeni, da so avgustovske cene v primerjavi s cenami na začetku lanske kurilne sezone že za približno petino višje, do začetka letošnje kurilne sezone pa bi se lahko še povečale.
Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije so bile rekordne cene peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, v Sloveniji zabeležene oktobra 2022, ko je bilo treba za tono v povprečju plačati 612 evrov, kar je bila najvišja cena, odkar se v Sloveniji sistematično beleži gibanja cen peletov. V tem letu se je začela vojna v Rusiji, ki je cene nafte pognala v višave. V avgustu 2022 je bilo treba za tono peletov pri proizvajalcih odšteti 488 evrov, medtem ko je v letošnjem avgustu pri njih treba v povprečju odšteti 422 evrov za tono.
Vladni ukrep ni prinesel nižjih cen
Iz teh cen seveda ni mogoče sklepati, da se bodo cene peletov – medtem ko so se cene nafte tudi letos, zaradi vojne v Iranu, izrazito povečale – do začetka kurilne sezone zvišale podobno, kot so se leta 2022, ni pa izključeno, da se bo pripetil podoben scenarij. Kljub strmi rasti cen peletov jih je sicer leta 2022 nekaj časa primanjkovalo.
Na začetku septembra 2022 so bili peleti med energenti, za katere je vlada znižala DDV z 22 na 9,5 odstotka, vendar ukrep ni prinesel nižjih cen in s tem želenih učinkov. Kot je tedaj opozorila direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc, je razlika med prejšnjim višjim in znižanim DDV bolj ali manj končala v žepih prodajalcev peletov.
V letošnjem avgustu so peleti, upoštevaje kurilno vrednost, za 35 odstotkov cenejši do kurilnega olja, katerega cena v avgustu znaša 149 evrov na megavatno uro (MWh). V primerjavi z zbiranjem cen v maju 2026 se je razlika med kurilnim oljem in peleti nekoliko, za dve odstotni točki, povečala. Največja razlika je bila zabeležena v drugi polovici leta 2022, ko so bili peleti za skoraj 50 odstotkov cenejši od kurilnega olja, najmanjša pa oktobra 2022, ko so bili cenejši le za šest odstotkov.
Cene peletov se razlikujejo glede na kakovostni razred; za razred A1 avgusta cena znaša 468 evrov, za razred A2 pa je 11 odstotkov nižja in znaša 416 evrov za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče. Toda kljub razlikam v povprečni ceni peletov glede na kakovostni razred in načelni odvisnosti cene od kakovosti slednja po podatkih analiz kakovosti ne odraža nujno njihove dejanske kakovosti, so opozorili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije vrsto let analizirajo kakovost peletov, ki so na slovenskem trgu naprodaj.
Proizvodnja se je lani zelo zmanjšala
V lansko analizo, ki so jo opravili v lastnem laboratoriju za lesno biomaso, so na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) vključili 21 različnih vrst peletov, nabavljenih v poletnih mesecih, pri čemer so vsi proizvajalci na embalaži zagotavljali kakovostni razred A1 in to potrjevali s certifikati Enplus, ki predstavljajo vodilno svetovno shemo za certificiranje kakovosti peletov. V najvišji kakovostni razred A1 se je uvrstilo 15 vreč peletov oziroma 71 odstotkov vzorcev, štiri vreče v razred A2, ena v razred B, ene pa, zaradi odstopanja vrednosti, sploh ni bilo možno uvrstiti v nobenega od opredeljenih razredov.
Proizvodnja peletov je od leta 2010 do leta 2024 nenehno naraščala, v letu 2025 pa se je izrazito zmanjšala. V zadnji raziskavi, ki so jo na Gozdarskem inštitutu Slovenije naredili aprila letos, so ugotovili, da je bilo lani v Sloveniji izdelanih 136.000 ton lesnih peletov, kar je bilo 22 odstotkov manj kot leto pred tem, kljub temu pa je bila njihova proizvodnja v primerjavi z letom 2022 višja za 127 odstotkov.
Lani je bilo v Sloveniji evidentiranih 25 proizvajalcev peletov, pri čemer v GIS ocenjujejo, da je aktiven še kakšen proizvajalec, predvsem takšen, ki peletov ne prodaja na trgu in jim ga med raziskavo ni uspelo zaznati. Še naprej prevladujejo manjši proizvajalci, ki letno proizvedejo manj kot 5000 ton. Največji proizvajalec je izdelal dobrih 30.000 ton peletov, kar je bilo 20 odstotkov manj kot leta 2024.