Kakovost kopalnih voda, kot jo določajo pravila Evropske unije, se v Sloveniji še naprej izboljšuje. Med lanskim preverjanjem 47 kopališč, kjer se zbira največ kopalcev in jih nadzoruje država, ni bilo vzorca, ki ne bi ustrezal merilom. Na 35 kopalnih mestih je bila kakovost voda odlična, na enajstih dobra in le na enem – v Primostku na Kolpi – zadostna. Čeprav je bilo sredi lanskega poletja zaradi fekalnega onesnaženja iz okvarjenega kanalizacijskega sistema nekaj dni prepovedano kopanje na naravnem kopališču Plaža hotela Vila Park v Portorožu, so vsa kopalna mesta na slovenski obali dobila najvišjo oceno. Enako velja za Blejsko in Bohinjsko jezero. Za razred slabše so bila ocenjena nekatera kopališča na Soči, Idrijci, Krki in Kolpi. Ocene, ki so jih pridobila kopališča, si lahko ogledate tukaj.
Kopanje na lastno odgovornost
Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča kopanje v površinskih vodah le tam, kjer država ali občine spremljajo kakovost kopalne vode, saj drugod namakanje ni nujno varno. Na lastno odgovornost se kopalci namakajo tudi povsod tam, kjer ni urejenega varovanja pred utopitvami in poškodbami. Med omenjenimi 47 kopalnimi območji ima upravljalca in reševalca iz vode 18 naravnih kopališč.
Mednarodna analiza Evropske okoljske agencije (EEA) je pokazala, da se kakovost kopalnih vod povsod po Evropi postopoma izboljšuje in vse več kopališč dosega najboljše ocene. To je tudi razlog, da se Slovenija kljub napredku uvršča v spodnjo polovico evropskih držav po deležu odličnih kopalnih voda. Najvišjo oceno si je lani prislužilo vseh 12 kopališč v Luksemburgu, sledijo Malta, Ciper, Grčija, Avstrija, Hrvaška, Nemčija in Latvija. V vseh teh državah delež kopalnih voda z oceno odlično presega 90 odstotkov, medtem ko znaša v Sloveniji 74,5 odstotka.
Analiziranih skoraj 22.000 kopališč
V celotno analizo je EEA zajela skoraj 22.000 kopalnih območij ob evropskih rekah, jezerih in morjih. Minimalne zahteve kakovosti je izpolnjevalo 96 odstotkov kopališč, odlično pa se jih je odrezalo 85 odstotkov. Približno 1,4 odstotka kopalnih mest ni doseglo minimalnih standardov kakovosti. Rezultati kažejo, da so tako kot v Sloveniji tudi v drugih evropskih državah bolj onesnažena kopališča na rekah in jezerih, manj pa kopališča na morju, ki ima večjo samočistilno sposobnost.
