Tudi pri spremembi gradbene in prostorske zakonodaje trenutna vlada vztrajno ponavlja svojo mantro o poenostavitvi in skrajševanju postopkov, debirokratizaciji in digitalizaciji. Eden od ukrepov, ki so ga v javnosti omenjali minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in njegovi sodelavci, je tudi vzpostavitev informacijskega sistema eGraditev. Za kaj gre?
Investitor bo v ta sistem lahko oddal vlogo za gradbeno dovoljenje, ki mu bo izdano po elektronski poti. Prek sistema se bodo urejali tudi vmesni postopki, recimo mnenja soglasodajalcev, z vpogledom v sistem pa bo investitor videl, v kateri fazi je postopek. V teoriji gre za izvrstno rešitev, ki bo po predlogu sprememb gradbenega zakona zaživela s 1. januarjem leta 2024. V praksi pa je ministrstvo uveljavitev sistema eGraditev preložilo za tri leta, saj bi po veljavnem zakonu, ki se je začel uporabljati junija 2018, digitalne postopke morali uvesti že v začetku letošnjega leta.
Spremembe gradbenega zakona so številne, čeprav je zakon iz leta 2018 komaj dobro zaživel. Za popravke gradbene zakonodaje so se na ministrstvu za okolje in prostor odločili predvsem zato, ker je ustavno sodišče pri inšpekcijskem postopku odstranitve nelegalnega objekta ugotovilo pretirano poseganje v pravico do doma, nekatere spremembe pa so se izkazale za potrebne, da bi izboljšali postopke pridobivanja dovoljenj. A ko so na ministrstvu zakon »odprli«, so se takoj pojavile težnje, da bi posegli tudi v številne druge člene. To je lepo razvidno, če primerjamo osnutek sprememb zakona in končni predlog, ki naj bi ga danes potrjevali poslanci. Poglejmo, na katerih področjih zakon prinaša največje spremembe.
Trideset dni za gradbeno dovoljenje
Med njimi je možnost, da investitor po skrajšanem postopku v 30 dneh pridobi gradbeno dovoljenje, saj upravna enota ne bi več preverjala skladnosti predlagane gradnje s prostorskimi akti, temveč bo v postopku mnenje izdala občina. Postopek bo investitor po novem lahko začel tudi brez izkazanega lastništva. Skrajšano naj bi bilo tudi pridobivanje mnenj in projektnih pogojev, ki jih bodo morali mnenjedajalci, kot so direkcija za vode, zavod za gozdove ali zavod za varstvo kulturne dediščine, izdati v 15 dneh od prejetja vloge. Če tega ne bodo storili, bo lahko investitor vložil zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja, na upravni enoti pa bi lahko odločili tudi sami brez mnenja.
Če bo mnenjedajalec že pri izdaji projektnih in drugih pogojev ugotovil, da je nameravana gradnja sprejemljiva in da projektni in drugi pogoji niso potrebni, lahko po novem izda mnenje, da se z nameravano gradnjo strinja. Isto velja, ko pri izdaji pogojev ugotovi, da gradnja ni sprejemljiva. Enostavneje bo tudi pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, za kar bo zadostovala izjava gradbenega nadzornika, da je gradnja skladna z načrti. Zakon tudi ponovno omogoča, da investitor na lastno odgovornost gradnjo začne po dokončnosti gradbenega dovoljenja, ne da bi moral čakati na njegovo pravnomočnost, ko niso več mogoče pritožbe, z izjemo objektov, ki imajo vplive na okolje.
Komunalni prispevek kasneje
Če bodo spremembe zakona potrjene, investitorji komunalnega prispevka ne bodo plačali v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, temveč šele ob prijavi začetka gradnje. Sprememba je vzbudila ostre kritike lokalnih skupnosti, saj je zaznati bojazen, da bi to pripeljalo do večje finančne nediscipline zaradi zmanjšanja nadzora nad plačilom komunalnega prispevka. »Zakon namreč ne predvideva nikakršne sankcije za izostanek potrdila ustreznega organa in postopka, ki bi sploh preveril, ali priložena potrdila predstavljajo konkretno plačilo komunalnega prispevka. Za investitorja tako ni predvidene sankcije, interesi občin pa niso zadostno varovani,« opozarjajo v Združenju mestnih občin Slovenije. Večje občine so po drugi strani pozdravile rešitev, po kateri bi nadzor nad nezahtevnimi objekti (največkrat gre za nadstreške lope, drvarnice in skladišča za orodje, rastlinjake, bazene, aktualni pa so tudi objekti za oglaševanje) opravljali občinski inšpektorji.
Fleksibilnejši pri legalizaciji
Po predlogu novele zakona bo mogoča legalizacija tudi za dele objekta, pri čemer bodo v postopku mogoča večja odstopanja pri gabaritih in legi stavbe. Novela prinaša tudi spremembe pri tem, katere stavbe spadajo v kategorijo objektov daljšega obstoja in jih je mogoče legalizirati. Trenutno so to objekti, zgrajeni pred letom 1998, po novem pa bo to veljalo za stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 2005, če jih lastnik po letu 2004 ni spreminjal.
Svarila pred projektantskim oligopolom
Novela gradbenega zakona je močno pretresla arhitekturno srenjo, saj arhitektom jemlje izključno pravico vodenja projekta gradnje stavbe in jo širi tudi na inženirje drugih strok. Po drugi strani v noveli ni predvideno, da bi lahko bili arhitekti vodje gradnje, čeprav je to mogoče praktično za vse inženirje drugih strok. V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so prepričani, da je v ozadju sprememb boj za reference, ki bodo še toliko pomembnejše, če bo država uresničila namere o ukinitvi javnih arhitekturnih natečajev. V tem primeru bi se čedalje bolj krepili veliki biroji in inženirinška podjetja, ki bi zaradi referenc pridobivali čedalje več poslov, pogosto tudi zaradi nizkih cen. Da gre za upravičen pomislek, kaže dejstvo, da so spremembe nastale šele v fazi priprave predloga, ko so pripombe k osnutku sprememb zakona med drugim dala velika projektantska podjetja Elea iC, PNZ, Savaprojekt in Tiring.
Spremembe gradbene zakonodaje po drugi strani pozdravljajo v Inženirski zbornici Slovenije. Poudarjajo, da je zakon napisan razumljivo za uporabnika, da odpravlja privilegiranost strok pri izdelavi projektne dokumentacije in uvaja moderen način informacijsko podprtega projektiranja.
