Število manjkajočega kadra od vrtca do srednje šole je katastrofalno, opozarjajo v združenju ravnateljev. Fotografija je simbolična. Foto: Bojan Velikonja
Namesto oddiha kadrovske sestavljanke
Do začetka novega šolskega leta je še dober mesec, v mnogih vodstvih šol po državi pa se še vedno ubadajo z iskanjem ustrezno usposobljenega pedagoškega kadra. Tovrstni izzivi v izobraževalnih zavodih niso od včeraj.
V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) že leta opozarjajo, da se šolski sistem prepogosto rešuje z zaposlovanjem neustreznega kadra, s pomočjo vzgojiteljev in učiteljev, ki bi se že lahko upokojili, in z množično preobremenjenostjo obstoječih zaposlenih, ki prevzemajo naloge manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev.
To so bili, kot je spomnil predsednik ZRPRS Sašo Božič, tudi nespodbudni zaključki raziskave, ki so jo v združenju opravili predlani, glede na veliko pomanjkanje strokovnih in drugih delavcev v vzgojno- izobraževalnih zavodih v tem času pa bo kadrovska kriza v šolah pereča tema tudi v novem šolskem letu.
Za mnoge ni brezskrbnih počitnic
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so predlani v svoji takratni analizi pomanjkanja učiteljev in neustreznega kadra ugotovili, da je manjkalo 3600 vzgojiteljev in učiteljev, v združenju ravnateljev pa so v enakem obdobju, a ob širših raziskovalnih kriterijih ocenili, da je v šolskem prostoru skupno primanjkovalo skoraj 7000 strokovnih delavcev.
Rezultati analize ravnateljev so pokazali tudi na skrb vzbujajoče število zaposlenih strokovnih delavcev z neustrezno izobrazbo oziroma s pogoji za upokojitev. Izkazalo se je, da je strokovna dela opravljalo najmanj 6500 strokovnih delavcev, ki niso bili ustrezni ali so bili upokojeni oziroma bi se že lahko upokojili.
Po besedah Saša Božiča je število manjkajočega pedagoškega kadra od vrtca do srednje šole še vedno katastrofalno. »V naši državi manjka precej več učiteljev kot zdravnikov. Mnogi ravnatelji imajo v tem času na mizi vrsto odprtih razpisov in pripravljajo razgovore, s pomočjo katerih iščejo manjkajoče kadre. Njihove poletne počitnice so v veliki meri zaznamovane z nemirom zaradi kadrovske sestavljanke,« je pojasnil predsednik združenja ravnateljev.
Sašo Božič, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije: »Mnogi ravnatelji imajo v tem času na mizi vrsto odprtih razpisov in pripravljajo razgovore, s pomočjo katerih iščejo manjkajoče kadre. Njihove poletne počitnice so v veliki meri zaznamovane z nemirom zaradi kadrovske sestavljanke.«
Pomembna lokacija šole
Največ učiteljev še vedno manjka za naravoslovne predmete, a se pomanjkanje kadra kaže tudi pri ostalih predmetih. V ZRPRS so lani opozorili tudi na nezadosten oziroma zgolj delno učinkovit odziv šolskega ministrstva. Menili so, da bi bilo treba uvesti korenitejše spremembe na tem področju.
Božič pojasnjuje, da je za zaposlitev za nedoločen čas še možno koga privabiti na šolo, za nadomeščanje odsotnih učiteljev pa je to skorajda nemogoče. Dejal je, da je novih učiteljev oziroma študentov veliko premalo in ne pokrivajo manka zaradi upokojitev.
»Na ministrstvu sicer izvajajo določene ukrepe, ki pa niso zadostni. Menim, da bi morale fakultete prilagoditi programe izobraževanj za učitelje in pripraviti skrajšane module za tiste, ki že imajo pedagoško-andragoško izobrazbo in delovne izkušnje. Ti kadri res ne potrebujejo še dve leti študija za to, da bi usvojili še didaktiko nekega predmeta,« meni Sašo Božič.
Predsednik ZRPRS, ki je sicer tudi ravnatelj na OŠ Mengeš, je prav tako potrdil, da na šolah v veliki meri, predvsem zaradi slabega plačila, primanjkuje tudi čistilk, kuharjev in drugega tehnično-administrativnega kadra. Povedal je, da so na mengeški osnovni šoli za novo šolsko leto iskali pet šolnikov, a da so imeli srečo, saj so jih našli in zaposlili. »To je zelo odvisno tudi od lokacije šole, saj se večina delavcev ne želi vsak dan voziti v Ljubljano ob prometnih konicah,« meni Božič.
Sogovornik je v luči posledic zmanjševanja generacij otrok, ki se bodo sicer pokazale šele čez nekaj let, pojasnil, da bi bilo glede na specifične potrebe, ki jih imajo današnji otroci, smiselno razmisliti tudi o znižanju normativov v razredu: »Učenci so danes precej drugačni, zato se v šolah ne moremo obnašati, kot da njihove potrebe niso drugačne kot nekoč. Otroke moramo podpreti tam, kjer imajo primanjkljaje, ter jim pomagati odkriti in podpreti njihove potenciale.«
Manko učiteljev slovenščine ni naključje
Na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor so v minulem šolskem letu zaradi hudih obtožb na njegov račun ostali brez ravnatelja Jožeta Povšina. Na predlog sveta zavoda, ki je ugotovil velike nepravilnosti v delovanju šole, so Povšina na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje razrešili in za vršilko dolžnosti ravnateljice imenovali Tino Veselinovič.
Postopki za javni razpis za imenovanje novega ravnatelja preddvorske šole, kjer je za novo šolsko leto zaposlenih 50 pedagoških delavcev, že potekajo. Trenutno imajo na šoli odprt tudi razpis za učitelja slovenščine za nedoločen čas, medtem ko na podružničnih šolah na Jezerskem in v Kokri za zdaj nimajo kadrovskih težav.
Po besedah Tine Veselinovič pomanjkanje učiteljev slovenščine ni naključje: »Po varčevalnih ukrepih v šolstvu po letu 2010 se je močno okrepilo poudarjanje naravoslovno-tehniških poklicev, medtem ko sta bila družboslovje in humanistika pogosto potisnjena v ozadje. Posledice tega so danes vidne tudi na univerzah, kjer je denimo vpis na številne jezikoslovne študije, med njimi tudi slovenistiko, občutno upadel.«
Vršilka dolžnosti ravnateljice poudarja, da se danes zato srečujemo s pomanjkanjem učiteljev slovenščine in drugih jezikoslovcev: »Materni jezik je temeljnega pomena. Brez njega ni uspešnega učenja, sporazumevanja in razvoja kritičnega mišljenja. Če želimo dolgoročno zagotoviti ustrezen kader, bodo potrebne spremembe tako v družbenem odnosu do humanističnih poklicev kot tudi na sistemski ravni.«
Izzivi tudi pri tehničnem kadru
Veselinovičeva je pojasnila, da na preddvorski šoli trenutno trije učitelji še nimajo ustrezne izobrazbe za delovno mesto, vendar svoje delo opravljajo odgovorno in kakovostno ter predstavljajo pomemben del kolektiva. Dva zaposlena, je napovedala, bosta v prihodnjem obdobju opravljala strokovni izpit.
Sogovornica je prav tako dejala, da so imeli tudi v enotah vrtca v zadnjem obdobju nekaj razpisov za strokovni kader, ki pa so jih uspešno zaključili. Večje izzive zaznavajo pri tehničnem kadru, pri katerem so se v zadnjih letih soočali z znatnejšo fluktuacijo zaposlenih, predvsem na področju administracije.
»Ob tem želim poudariti, da je v našem zavodu, ki združuje osnovno šolo z več podružnicami in enotami vrtca, delo tehničnega osebja zelo cenjeno. Gre za raznoliko in odgovorno delo, brez katerega uspešno delovanje zavoda ni mogoče,« je še dodala Tina Veselinovič.
Štipendije za bodoče učitelje
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino bo vse do sredine oktobra odprt javni razpis za dodelitev štipendij študentkam in študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2026/27. Njegov namen je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja.
Pomanjkanje učiteljic in učiteljev z vidika spola
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so objavili ključne ugotovitve Izobraževalne internacionale (Education International – EI), ki povezuje sindikalne predstavnice in predstavnike ter raziskovalke in raziskovalce z vsega sveta. V središču njihove razprave je bilo vprašanje, kako je pomanjkanje učiteljic in učiteljev povezano z neenakostmi med spoloma.
»Osrednje sporočilo je, da kadrovske krize v izobraževanju ni dovolj obravnavati samo s statističnimi podatki o prostih delovnih mestih, številu študentov pedagoških smeri ali zaposlenih, ki zapuščajo poklic. Proučiti je treba tudi globlje družbene in poklicne vzorce: kdo se odloča za učiteljski poklic, kdo v njem ostane, kdo lahko napreduje in čigavo delo je ustrezno cenjeno,« so objavo povzeli v Svizu.
Izpostavili so, da je pomanjkanje zaposlenih tesno povezano z delovnimi obremenitvami, stresom, skrbstvenimi in družinskimi obveznostmi, spolnimi stereotipi, neenakimi možnostmi za napredovanje ter dolgotrajnim nezadostnim financiranjem javnega izobraževanja.
V Izobraževalni internacionali so med drugim opozorili, da se mora sindikalno gibanje odločneje odzivati tudi na stereotipne predstave o feminizaciji učiteljskega poklica in na domneve o njenih posledicah. Poudarili so, da kadrovske krize ni mogoče reševati zgolj s pozivi k vpisu na pedagoške študijske programe ali z zaposlovanjem novih ljudi, ampak da je enako pomembno tudi ustvariti razmere, v katerih bodo zaposleni lahko v poklicu ostali, se strokovno razvijali, napredovali ter svoje delo opravljali varno in kakovostno.
