Potrdila o bolniški odsotnosti, ki ne bi presegala treh dni, bi lahko v ambulantah družinske medicine poslej izdajale diplomirane medicinske sestre. Enako bi veljalo v primeru kratke odsotnosti zaradi nege otroka ali drugih svojcev. Tako predvideva predlog interventne zakonodaje, ki pa je zaposlene v zdravstveni negi že spravil na noge. Takšne spremembe so za bolnike tvegane, opozarjajo, še posebej pa so po njihovem sporne v primeru otrok. Interventni zakon sicer predvideva, da bi na medicinske sestre prenašali le pooblastila, ki ne vplivajo na diagnostiko in zdravljenje. A pri odločitvah o bolniškem staležu, ki bi lahko omejile dostop do posveta z zdravnikom, se je temu težko izogniti.
Poziv k umiku
Glede na aktualni zakonski predlog, ki ga je predstavil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in ki mu je minuli teden pritrdila vlada, je prenos pooblastil mogoč le ob presoji zdravnika, da je to v konkretnem primeru smotrno. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi veljavne klinične smernice in priporočila razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino. Slednji je junija ocenil, da je diplomirana medicinska sestra sama zmožna odločati o tistih medicinsko-tehničnih pripomočkih, ki so povezani z zdravstveno nego. Tak primer so na primer negovalne postelje, pripomočki za sladkorno bolezen in seti za preveze. Hkrati pa je razširjeni strokovni kolegij presodil, da medicinske sestre niso pristojne za odločanje o dolžini bolniškega staleža.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, na katero se sklicuje zakonski predlog, prenosa pooblastil v primeru bolniških staležev niso podprli. »Ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu bomo povedali, da taka rešitev ne sme ostati v zakonu. Idejo, da bi o bolniških odsotnostih odločale medicinske sestre v ambulantah družinske medicine, smo že odločno zavrnili. Pomisleki so še toliko večji, ko gre za otroke. Če je varnost zdravstvene obravnave v Sloveniji pomembna, bo ta del predloga interventne zakonodaje umaknjen,« je poudarila predsednica zbornice Monika Ažman. Prenos kompetenc je mogoč le ob dodatnem usposabljanju, je opozorila, poleg tega pa medicinske sestre ne morejo prevzemati katere koli zdravnikove naloge. »O bolniškem staležu zdravniki odločajo na podlagi diagnoze. Diagnosticiranje pa je v domeni zdravnika,« je izpostavila.
Da medicinska sestra o bolniškem listu ne more odločati brez zdravnika, meni tudi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. Edina izjema bi lahko bile po njeni oceni situacije, kot je spremstvo otroka na pregledu. »Ob bolezni pa je prav, da starši govorijo s pediatrom oziroma da je otrok pregledan,« je poudarila. Medicinskih sester že v osnovi primanjkuje, dodaja Mencingarjeva, v predlogu interventnega zakona pa je nedorečeno tudi izobraževanje za dodatne naloge. Poleg tega je po njenih besedah nejasno že, kaj je v tem trenutku osnovna obremenitev delavca v zdravstveni negi. Člani razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino so zdravniki, ugotavlja sogovornica, medicinske sestre pa o ukrepih, ki bodo vplivali na njihovo delo, niso bile povprašane. »Zavedamo se, da so spremembe potrebne. Pri njih smo pripravljeni sodelovati, a ne na tak način. Trenutno se bojimo dodatnega nereda,« je izpostavila.
V nasprotju z organizacijami medicinskih sester pediater Denis Baš ocenjuje, da so predlagane spremembe pri kratkotrajnih odsotnostih smiselne. »Tako bo na voljo več časa za preglede tistih pacientov, ki res potrebujejo obravnavo pri zdravniku,« je poudaril. Prenos pooblastil je mogoče po njegovem izpeljati na varen način. Ob kratkotrajnih težavah, na primer zaradi prehlada, bo dala medicinska sestra staršem napotke, kako naj ravnajo in na kaj naj bodo pozorni, je povedal. Če bi se izkazalo, da otrok vendarle potrebuje pregled, pa za to tudi po novem ne bo ovir, meni Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Prenos pooblastil na medicinske sestre je po njegovem sicer še posebej smiseln v primeru opravil, kot je urejanje spremstva za otroka.
Zakon še v usklajevanju
Na kakšen način bodo v ambulantah v prihodnje presojali, kako dolgo naj delavec ostane v bolniškem staležu in kako dolgo naj bo doma bolan otrok, še ni jasno. Tudi morebitne varovalke, ki bi preprečile poslabšanje zdravstvene oskrbe in bi se izrecno dotikale bolniških odsotnosti, za zdaj niso znane. Med pandemijo so sicer odrasli prebivalci Slovenije že imeli začasno pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti, pri kateri se jim ni bilo treba posvetovati z zdravnikom. Kljub temu pa so, če so se obrnili na ambulante, še vedno imeli to možnost. Poleg tega razprave o urejanju bolniške odsotnosti brez zdravnika doslej niso vključevale otrok.
»Interventna zakonodaja je še v postopku usklajevanj,« so nam včeraj sporočili z ministrstva za zdravje. Zakon bo predvidoma sprejet še ta teden, so napovedali, na nekatera vprašanja o prenosu pooblastil pa bodo odgovorili v podzakonskih aktih. Kot je že znano, je do dodatnega usklajevanja pripeljalo izenačevanje javnih zavodov in koncesionarjev pri krajšanju čakalnih dob, ki mu oporeka Levica.
