Pri presejanju, ki omogoča zgodnejše odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, se obeta več sprememb. Dosedanje citološke preglede brisa materničnega vratu bo nadomestil klinično preverjen test na HPV, so predvideli na ministrstvu za zdravje.
Interval bo petleten
Trenutna ciljna skupina programa Zora so ženske v starosti od 20 do 64 let, z novostmi pa bi se ta meja pomaknila na obdobje od 25 do 64 let. Starost začetka in konca presejanja se lahko sicer prilagodi tveganju žensk za raka materničnega vratu, izpostavlja predlog sprememb, ki je v javni obravnavi. Presejalni interval v programu Zora bo glede na aktualne načrte petleten (doslej je trajal tri leta). Tudi interval bo mogoče prilagajati tveganju za raka materničnega vratu pri posameznici.
Ženske po 64. letu starosti tako kot doslej ne bodo aktivno vabljene v Zoro, lahko pa se bodo, kadar pri njih ne bo negativnega izstopnega testa HPV, naročile same pri izbranem ginekologu. Pri omenjenem izstopnem testu gre za zadnji redni presejalni test, preden ženska doseže starost, pri kateri se presejanje zaključi. Ženske po 64. letu so se lahko tudi doslej pri izbranem ginekologu naročale same.
Državni program organiziranega presejanja za raka materničnega vratu Zora v Sloveniji teče od leta 2003. Obolevanje je ob zgodnejšem zdravljenju predrakavih sprememb vse redkejše; po podatkih Onkološkega inštituta je leta 2022 v Sloveniji na novo zbolelo 97 žensk. Posodabljanje presejanja za raka materničnega vratu so v stroki in v zdravstvenem resorju napovedovali že več let. Nadomeščanje citoloških brisov s testiranjem odraža tudi evropska priporočila, so izpostavljali. Da se v programu Zora zaradi uvajanja presejalnih testov obetajo spremembe, je minuli teden ob sprejemu vladne uredbe o letošnjem delovanju javnega zdravstva omenila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
»Okužba s HPV je izredno pogosta, v življenju se namreč vsaj enkrat okužijo skoraj vse ženske,« so spomnili na ministrstvu za zdravje. Večina evropskih držav s kakovostnimi organiziranimi populacijskimi presejalnimi programi, kakršna je tudi Zora v Sloveniji, je že uvedla presejanje s testom HPV, so dodali. Cilj sprememb je dodatno izboljšanje učinkovitosti presejanja za raka materničnega vratu, povečanje zanesljivosti odkrivanja predrakavih sprememb in zagotavljanje večje varnosti ob negativnem izvidu presejalnega testa, so našteli na ministrstvu za zdravje. »Slovenija bo z uvedbo presejanja s testom HPV hitreje dosegla odpravo raka materničnega vratu,« pričakujejo.
Klinično preverjen test HPV je občutljivejši od dosedanjega citološkega testa, so izpostavili na ministrstvu, kar pomeni tudi, da z večjo zanesljivostjo izključi prisotnost bolezni. »Zaradi tega so lahko intervali med presejanji varno daljši. Izsledki številnih raziskav in praks iz organiziranih populacijskih programov za presejanje raka materničnega vratu v zadnjih dveh desetletjih so pokazali, da se presejanje lahko varno začne v starosti 25 let, tudi pri dekletih, ki niso cepljena proti HPV,« so dodali. Spremembe nameravajo uvajati postopno v roku petih let, do povečanja precepljenosti proti HPV pa bo presejanje za cepljene in necepljene ženske enako.
Pomembno oboje, presejanje in cepljenje
V Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) so ta teden izpostavili napredek, ki ga je pri zmanjševanju obolevanja za rakom in predrakavimi spremembami materničnega vratu prineslo cepljenje. Petnajst let po začetkih programov cepljenja proti HPV vse več dokazov potrjuje, da je ta možnost zelo učinkovita pri preprečevanju raka materničnega vratu in predrakavih sprememb, so poudarili. Pri tem so omenili švedsko študijo, ki je pokazala, da je cepljenje deklic pred 17. letom pojavnost raka materničnega vratu zmanjšalo za 88 odstotkov.
V Sloveniji je bila leta 2024 precepljenost z zadnjim odmerkom tovrstne zaščite pred HPV pri petnajstletnicah 61-odstotna, je razvidno iz poročila ECDC. Tri evropske države, Islandija, Portugalska in Norveška, so po drugi strani že presegle priporočeno 90-odstotno precepljenost proti HPV v tej starostni skupini. Kljub napredku, ki ga prinaša cepljenje, ostajajo pomembni tudi presejalni programi, so poudarili v ECDC. Še vedno namreč ostaja tveganje okužb s tipi virusa, ki jih cepljenje ne zajame.