Nekdaj pomembni stebri komunikacije v šoli – oglasna deska, učiteljev dnevnik in učenčeva beležka – že dolgo niso več dovolj. Učenci in starši danes v iskanju ažurnih informacij vsakodnevno slalomirajo še med šolskimi platformami, spletno stranjo šole in elektronskimi sporočili učiteljev, ob tem pa se poraja vprašanje, katere oblike informiranja in sporazumevanja s šolo so zanje najbolj verodostojne.
Jasnega enoznačnega odgovora ni, dileme pa se porajajo tudi v primerih, ko se denimo zatakne glede urnikov učencev. Starši se včasih znajdejo pred velikim vprašajem in ne vedo, komu verjeti: otroku, ki je v beležko zapisal, da imajo prihodnji dan izlet v okolici šole in razen peresnice ne potrebujejo nobenih drugih učnih pripomočkov, ali uradno objavljenemu nespremenjenemu urniku na šolski platformi in pri tem sklepati, da je razrednik pač pozabil označiti spremembo.
Problem je tudi v tem, da pomeni vnašanje informacij na šolske platforme (eAsistent, Lopolis) za nekatere učitelje, ki svoje opombe in analize skrbno vodijo tudi v tiskanih dnevnikih, dodatno birokratsko obremenitev. Po drugi strani pa morajo tudi starši nekaterim učiteljem v primeru, da gre njihov otrok izjemoma uro prej domov iz šole, to sporočiti prek elektronske pošte ali drugih elektronskih šolskih orodij, medtem ko nekateri učitelji od učencev zahtevajo, da jim obvestilo staršev prinesejo zapisano v beležki.
Izzivi pa se ne pojavljajo le v osnovnih, ampak tudi v srednjih šolah. Tudi od tam starši poročajo, da so bili na šolski platformi objavljeni eni urniki, na spletni strani šole drugi, predmetni učitelj pa je o spremembi urnika za tekoči teden dijake le dan prej obvestil po službeni elektronski pošti. Ker je večina dijakov omenjeno sporočilo spregledala, profesor pa je napovedani odpadli pouk vseeno izpeljal, so morali nekateri starši kljub regularno spremenjenemu urniku pisati opravičila zaradi neudeležbe dijaka.
Komunikacija urejena z internimi akti
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) poudarjajo, da je šola dolžna starše redno in pravočasno obveščati skladno z zakonskimi določili: v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sta namreč ravnatelj in razrednik dolžna poskrbeti za sodelovanje šole s starši v obliki roditeljskih sestankov, govorilnih ur in drugih oblik sodelovanja.
»Šola komunikacijo s starši podrobneje uredi z internimi akti, kot je denimo letni delovni načrt šole, ki lahko vsebuje tudi načine in komunikacijske kanale obveščanja, prav tako pa vsaka šola določi termine govorilnih ur in drugih oblik sodelovanja šole s starši. Šola starše tudi seznani oziroma obvešča, na kakšen način lahko stopijo v stik z učitelji in drugimi zaposlenimi (tudi po elektronski pošti). Osnovne informacije starši pridobijo tudi v publikaciji šole,« so poudarili na MVI.
Kaj pa se zgodi, če v delovnem načrtu šole načini in komunikacijski kanali obveščanja niso določeni? Kdo je odgovoren v primerih nesporazumov med učenci in starši ter učitelji in ali v tem primeru posreduje šolska inšpekcija? Na ministrstvu so nam pojasnili, da inšpektorat za šolstvo sicer nadzira področje ureditve omenjenih zadev v internih aktih šole, vendar pa da je nadzor usmerjen zgolj v ureditev komunikacije, ne pa tudi načinov, kako bo šola s starši komunicirala.
»Ravnatelj je odgovorna oseba, letni delovni načrt pa sprejema svet zavoda, ki je tudi skrbnik zakonitosti. S tem je tudi svet zavoda odgovoren, da so vsi elementi, ki jih določa letni delovni načrt, ustrezno urejeni,« so povedali na MVI.
Dolžni zagotoviti brezplačne informacije
Ker je opravičevanje otrok zaradi sprememb urnikov strokovno opravilo šol, te ministrstva s tem niso dolžne seznanjati. »Organizacijske spremembe so del šolskega vsakdana, šola pa je dolžna zagotoviti ustrezna nadomeščanja. Vodstvo je pri organizaciji avtonomno, nadzorni organ pa je samo svet zavoda,« so pojasnili na ministrstvu. Spomnili so, da imajo starši v skladu z navedenim pravico pridobiti vse osnovne informacije, povezane s šolanjem njihovega otroka (obveščanje o ocenah, urnikih, izostankih in drugih vprašanjih …), šola pa jim je te dolžna brezplačno zagotoviti.
Na ministrstvu so poudarili še, da vzgojno-izobraževalni zavodi eAsistent in druge podobne storitve uporabljajo po lastni presoji in da ministrstvo evidence o uporabi ne vodi: »Uporaba tovrstnih storitev ni obvezna, šole in starši se samostojno odločajo o uporabi, po naših informacijah pa je običajno v šolah za osnovno komunikacijo s starši na voljo brezplačna različica.«