Predlog novega zakona o osebni asistenci, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s ciljem izboljšanja sistema in pogojev dela za osebne asistente, je obtičal v vladni čakalnici. Čeprav je predlog zakona že junija lani dobil podporo ekonomsko-socialnega sveta in je kazalo, da ga bo vlada sprejela in poslala v državni zbor že jeseni, se to do danes ni zgodilo. Razlog naj bi bil nasprotovanje ministrstva za finance, ki ima pomisleke glede finančne vzdržnosti sistema.

»Če vlada misli resno o kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev v tej državi, pričakujemo, da bo predlog zakona dala v obravnavo državnemu zboru, ki bo ta zakon sprejel še v tem mandatu. V nasprotnem primeru so vsa zagotovila zgolj prazna floskula. Gre pa tudi za politično vprašanje, ali vlada misli resno, ko govori o spoštovanju dosežkov socialnega dialoga in o njegovi pomembnosti pri družbenem, ekonomskem in socialnem razvoju te države,« je oster Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Glede na to, da so bili v tem mandatu nekateri zakoni bolj ali manj upravičeno sprejeti po skrajšanem oziroma nujnem postopku, so v ZSSS prepričani, da če kje, so prav na tem področju podani pogoji za to, da se zakon hitro sprejme, saj gre za družbenokoristno dejavnost. Od sprejema zakona, ki po njihovem sicer ni idealen, a je korak naprej, pa je odvisna predvsem prihodnja usoda osebne asistence, sicer bodo kadri še dodatno zapuščali dejavnosti.

237 milijonov evrov je šlo po ocenah resornega ministrstva lani iz državnega proračuna za osebno asistenco, ki jo nekaj čez 4000 uporabnikom zagotavlja 9000 osebnih asistentov.

​»Situacija na videz ni tako drastična, kot je v resnici. Če se ta mukotrpno izpogajani zakon ne sprejme, osebni asistenci grozi zlom,« je neposreden tudi Nenad Hardi Vitorović, zastopnik Sindikata osebne asistence. Zakon namreč med drugim prinaša zvišanje osnovne plače osebnih asistentov, strokovnih vodij in usklajevalcev, uvaja novi dodatek za zahtevnost dela, enotno določa dopuste, regres, dodatke za posebne pogoje dela in povračila stroškov. Prvič ureja tudi jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in pravico do vsaj enega prostega vikenda na mesec. Ureja skratka nekatere pravice, ki jih imajo zaposleni v zasebnem in javnem sektorju, osebni asistenti pa jih doslej niso imeli.

Ministrstvo za delo poziv sindikatov podpira

»Predlog zakona je bil posredovan v obravnavo vladi in trenutno čaka na uvrstitev na dnevni red. Na ministrstvu se zavedamo pomena sprejetja novega zakona za stabilno in učinkovito delovanje sistema osebne asistence, zato poziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije k nujni ter čimprejšnji obravnavi in sprejetju zakona podpiramo,« so nam odgovorili na ministrstvu za delo.

Na ministrstvu za finance so medtem nedavno opozorili, da dolgoročna vzdržnost financiranja osebne asistence ni zagotovljena. Stroški se namreč zaradi višjih urnih postavk in vse več uporabnikov hitro povečujejo. Predlog pa predvideva še dodatne izdatke. Prav tako so opozorili na podvajanje financiranja in pravic v primeru, ko se pravica do osebne asistence ne izključuje s storitvijo pomoči na domu, dodatkom za pomoč in postrežbo ter denarnimi prejemki po zakonu o dolgotrajni oskrbi.

»Če je področje osebne asistence postalo polje medsebojnega obračunavanja strank pred volitvami, je to napačna pot,« je kritičen Zorko. Glede morebitnih ovir za sprejem, pa pravi, da je bilo več kot dovolj časa, da bi jih do danes že odpravili.

V Sloveniji ima pravico do osebne asistence nekaj čez 4000 ljudi, zagotavlja pa jo približno 9000 osebnih asistentov, od tega polovico predstavljajo družinski člani uporabnika, za kar država mesečno namenja skoraj 20 milijonov evrov oziroma v povprečju 4500 evrov na upravičenca. Čeprav osebna asistenca ne predstavlja najvišjega skupnega zneska med transferji v blagajni ministrstva za delo, pa se zanjo izplačuje daleč najvišji povprečni mesečni transfer na posameznika. Kljub temu zlasti osebni asistenti z obstoječim sistemom niso bili zadovoljni in so že večkrat protestirali zaradi nizkih plač, na drugi pa so se vrstile tudi kritike na račun nedorečenosti in nepreglednosti ureditve in pomanjkljivega nadzora, kar je omogočalo tudi nepravilnosti in zlorabe.

Priporočamo