Ministrstvo za delo je pripravilo izhodišča za prenovo sistema evidentiranja delovnega časa. Po veljavnem zakonu morajo delodajalci obvezno voditi le število delovnih ur. Po novem bi evidentiranje vključevalo tudi čas prihoda in odhoda z dela ter odmora za malico. Sistem bi deloval po vzoru davčnih blagajn, s čimer bi onemogočili poznejše popravljanje in brisanje evidenc.
Na ministrstvu si od sprememb obetajo manj kršitev in boljši nadzor. Inšpektorat za delo, ki že nekaj let zahteva spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, namreč ugotavlja, da je prekomernega dela bistveno več, kot ga lahko zaznajo inšpektorji. Zaradi pomanjkljivega zakona ter neustreznih ali prirejenih evidenc imajo velike težave pri ugotavljanju, kdaj so bile delovne ure dejansko opravljene, ali so delavcem zagotovili dovolj počitka in koliko je bilo v resnici opravljenih nadur.
Konkretnejših podatkov in koliko naj bi stala uvedba novega sistema, nam na ministrstvu niso razkrili, češ da bo »o končnem načinu beleženja evidenc delovnega časa odločeno v okviru pogajanj«. Po besedah predstavnikov delodajalcev in sindikatov – izhodišča jim je delovna skupina ministrstva predstavila na petkovi seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) – naj bi predloge sprememb pripravili v treh do štirih tednih, veljati pa bi začele z novim letom.
Sindikati zadovoljni, delodajalci ogorčeni
V sindikatih načrte ministrstva pozdravljajo. »Na področju delovnega časa vlada v Sloveniji pravi kaos, zato so spremembe nujne. Številni so primeri, ko se na primer delavke v trgovinah po osmih urah dela odjavijo, nato pa se vrnejo in nadaljujejo delo, ne da bi se ponovno prijavile,« opozarja generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič. Ideja o uvedbi sistema v slogu davčnih blagajn se mu zdi smiselna, češ »če so dobre za finance, bi morale biti tudi za ljudi«. Ob tem pa je prepričan, da bi imela od boljšega nadzora največjo korist zdravstvena blagajna. »Namesto da bi delovni čas skrajševali, ga delodajalci nezakonito podaljšujejo, to pa povečuje število bolniških odsotnosti,« opozarja Rožič.
Precej manj so nad predlaganimi izhodišči zadovoljni delodajalci. »Odločno protestiram. Ideja, po kateri bi moralo 200.000 podjetij kupiti nekakšne evidenčne blagajne, je bolna in je ne pozna nihče na svetu. Tudi če bi stroške prevzela država, je to za nas nesprejemljivo, saj bi to pomenilo poseg v pravico delodajalcev do organiziranja delovnega časa. Naj te blagajne uvedejo v javni upravi in preverijo, koliko se tam dela, začenši z ministrstvom za delo, inšpektoratom za delo in finančno upravo,« je ogorčen generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.
Skrbijo jih stroški in organizacija delovnega časa
Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pravi, da ideje ministrstva težko komentira brez konkretnih predlogov. »Smo pa zagotovo proti povečanju stroškov in dodatnemu administriranju. Kakršne koli že bodo rešitve, pa jih ne bi smeli vpeljati povsem na novo. V srednjih in velikih podjetjih bi morali iti v nadgradnjo že obstoječih elektronskih sistemov, pri majhnih pa bi lahko nadgradili njihove davčne blagajne. V vsakem primeru pa bi bilo nujno prehodno obdobje,« meni Čerinova, ki dodaja, da je treba ob korektnem evidentiranju delovnega časa delavcev ohraniti tudi pravico delodajalcev do razporejanja delovnega časa.
»Najprej bi bi bilo treba razčistiti, kakšni so sploh cilji sprememb in kako jih doseči. Četudi sklepamo, da je cilj olajšanje dela inšpekcijskih služb, pa zaradi dveh, treh panog, v katerih se dogajajo kršitve, ni treba naložiti dodatne birokracije in stroškov vsem drugim podjetjem,« opozarja generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ki se sprašuje tudi, ali bi bile te spremembe sploh v skladu z varstvom osebnih podatkov.
Največ kršitev v gostinstvu, trgovini in gradbeništvu
Inšpektorat za delo je lani na področju delovnega časa ugotovil 674 kršitev, kar je nekoliko manj kot leto prej (733 kršitev). Največ so jih odkrili v dejavnosti gostinstva in turizma, in sicer 110. Sledita trgovina, v kateri so inšpektorji ugotovili 90 kršitev, in gradbeništvo z 68 kršitvami. Med kršitvami prevladuje nepravilno razporejanje delovnega časa (lani 289 kršitev), ki ob neenakomerni ali začasni prerazporeditvi pogosto presega več kot 56 ur na teden. Med številčnejše sodijo tudi kršitve glede nadurnega dela in prepovedi opravljanja dela preko polnega delovnega časa; teh je bilo lani skupno 145. Na področju zagotavljanja odmorov in počitka je bilo največ kršitev v zvezi s počitkom med zaporednima delovnima dnevoma in pri tedenskem počitku.
Ugotavljanje kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitka je povezano s kršitvami zakona o evidencah. Inšpektorji so jih lani ugotovili 935, največ glede izrabe delovnega časa ter njihovega vodenja.
