Konec aprila je ustavno sodišče odločilo, da sklep državnega zbora, ki je prepovedal referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ni v neskladju z ustavo. Minister za obrambo Matej Tonin je ob tem ne glede na odsotnost političnega in širšega družbenega konsenza dal jasno vedeti, da namerava do konca mandata podpisati 343,4 milijona evrov vredno pogodbo za nakup 45 osemkolesnikov tipa boxer. Ker bo vlada Janeza Janše po 13. maju, ko je predvidena ustanovna seja novega DZ, po ustavi opravljala le še tekoče posle, se v primeru najdražjega orožarskega posla v zgodovini države ob pomislekih o ceni, transparentnosti in upravičenosti nakupa zastavljajo dodatni pravno-politični zadržki.
Golob pozval Tonina
V Levici ocenjujejo, da vlada Janeza Janše sploh nima pravne podlage za zapravljanje za oklepnike. Opozarjajo, da niso bili sklenjeni in ratificirani trije mednarodni pravni akti, ki spadajo med izvedbene akte za sodelovanje z OCCAR. »Prvi od njih, varnostni sporazum o varovanju podatkov, še ni bil niti podpisan niti ratificiran v DZ. Drugih dveh, memoranduma o soglasju in programske odločitve, vlada še ni niti predložila odboru za zunanje zadeve,« so zapisali. In dodali, da podpis večstomilijonske pogodbe ne spada pod nujne odločitve, ki so mišljene kot opravljanje tekočih zadev. Naj se vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb, je Tonina prav tako pozval kandidat za novega mandatarja Robert Golob. Da obstoječa oblast nima nikakršnega mandata, da te nakupe izvršuje, je bilo znova slišati včeraj ob robu koalicijskih pogajanj.
Na ministrstvu za obrambo sicer v nasprotju z navedbami Levice trdijo, da je podlaga za izvajanje projekta varnostni sporazum, ki je že podpisan z Zvezno republiko Nemčijo, preostale akte pa da bodo podpisali minister oziroma za to pooblaščene osebe. Ključna pa je časovnica. Vsi navedeni izvedbeni akti so lahko namreč podpisani šele, ko začne veljati omenjeni zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado in OCCAR. Glede na navedbe ministrstva, da bo začel zakon veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, to pomeni, da je zakon začel veljati šele danes. Pri tem ni nepomembno, da se nezadržno bliža 13. maj, po katerem bo lahko vlada opravljala le še tekoče posle.
Tekoči posli in stomilijonske pogodbe
Ob tem se postavlja vprašanje, s kakšnim pooblastilom je ministrstvo v času odločanja ustavnega sodišča nadaljevalo pogajanja o nakupu oklepnikov. Da so ta v teku oziroma zaključena, so v sporočilu za javnost zapisali že sredi marca, zakon pa je, kot rečeno, začel veljati šele danes. O ceni se je za ministrstvo za obrambo poleg projektne skupine ministrstva in Slovenske vojske namreč v času pred veljavnostjo zakona pogajala tudi organizacija OCCAR. »Postopki, ki jih je vodila Slovenija, so enaki, kot so jih vodile druge države, ki so pristopale k programu boxer v okviru organizacije OCCAR,« odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da ni bila sprejeta nobena odločitev, ki bi imela kakršne koli finančne obveznosti ali zaveze v okviru mednarodne organizacije OCCAR.
Ni pa to edini pravno problematičen vidik. Postavlja se namreč vprašanje, katere posle lahko vlada v odhajanju sploh opravlja. Mnenja so različna: nekateri pravniki menijo, da lahko nadaljuje vse, kar je že v teku. Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič pravi, da je podpis pogodbe o nakupu bojnih vozil sklepno dejanje, ki izhaja iz sklenjene mednarodne pogodbe med vlado in OCCAR. Pri tem sogovornik opozori na dvoje. Prvič, do konstituiranja državnega zbora, to je 13. maja, ima vlada polna pooblastila in ustavnopravno ni omejena pri izvrševanju svojih pristojnosti. Drugič, po konstituiranju novega državnega zbora pa opravlja tekoče posle do imenovanja nove vlade. Če bodo vsi ključni akti, ki so podlaga za podpis pogodbe, sprejeti pred nastopom instituta tekočih poslov, tako Kaučič, lahko morebiten podpis pogodbe štejemo med tekoče posle.
Dolgoročne posledice za upravljanje države
Kaučič je sicer v isti sapi opozoril, da so tekoči posli nedoločen ustavnopravni pojem in da lahko ob nekoliko restriktivnejši razlagi pojma tekočih poslov v tem času minister sprejema za delovanje države le nujne odločitve, kamor pa podpis take pogodbe ne šteje. Da v tem času vlada oziroma minister sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, torej da ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države, je v preteklosti povedalo tudi vrhovno sodišče. »Ker pa je tudi v tem primeru merilo presoje – to je »nujnost« – dokaj nedoločeno, nezanesljivo, presplošno in zato nujno podvrženo (pre)široki razlagi, ga pravna stroka kot nepraktičnega prevladujoče zavrača,« je še navedel Kaučič.
In dodal: »Povsem drugo pa je vprašanje politične oportunosti, ustreznosti ali celo primernosti sklepanja pogodb vlade oziroma ministra, ki izvršuje tekoče posle, vendar to ni pravno, temveč politično vprašanje, tesno povezano s stopnjo politične kulture in legitimnosti delovanja odhajajoče vlade.« Da je lahko sprejemati odločitve, za izvrševanje katerih bo moral skrbeti nekdo drug, je bil kritičen tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. »Zato vsaka odhajajoča vlada široko razlaga pojem tekočih poslov, vsaka prihajajoča pa se boji, da bo prejšnja v zadnjem trenutku sprejela odločitve, od katerih nova vlada ne bo mogla odstopiti, ne da bi to povzročilo materialno in drugo škodo.« Ribičič je še opozoril, da je treba v vsakem konkretnem primeru upoštevati vse okoliščine, ko ocenjujemo, kdo ima prav. »Pomislek kandidata za predsednika vlade Roberta Goloba v primeru nakupa oklepnih vozil je prepričljiv – gre za odločitev, ki ima dolgoročne posledice za upravljanje države,« je bil jasen.
