V Sloveniji je vzpostavljen sistem monitoringa rjavega medveda, ki temelji na ponovitvah genetskih ocen številčnosti na vsakih osem let in vsakoletnem ocenjevanju številčnosti na osnovi podatkov smrtnosti medveda in monitoringa. To omogoča upravljanje populacije te velike zveri.
Najnovejše poročilo monitoringa o oceni številčnosti medveda v Sloveniji za leto 2023 kaže, da je najmanjša letna številčnost predlani znašala 737 medvedov, je objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Ocena pomeni število osebkov ob koncu leta oz. jeseni, po celotni smrtnosti, ki se je v populaciji zgodila v teku leta, in pred poleganjem nove generacije mladičev pozimi.
Primerjava rezultatov s prejšnjima dvema tovrstnima študijama v letih 2007 in 2015 pokaže, da je populacija medveda v Sloveniji v tem času približno linearno naraščala. Spolna struktura medtem ostaja na osrednjem območju prisotnosti te zveri v veliki meri stabilna - 40 odstotkov je samcev in 60 odstotkov samic.
Prostorsko širjenje medveda na nova območja je medtem zelo počasno, sploh v primerjavi z volkom. Oviro pri prehajanju medvedov med Dinarskim hribovjem in alpskim svetom predstavlja primorska avtocesta. Od 45 osebkov, zaznanih na severozahodni strani avtoceste, je bilo tako le devet osebkov zaznanih na obeh straneh avtoceste.
Z izjemo te ovire je sicer življenjski prostor rjavega medveda v Sloveniji dobro povezan, neovirano je tudi prehajanje medvedov čez državno mejo s Hrvaško, so pojasnili na ministrstvu. Jedro populacije s prisotnostjo samic je v južnem delu države ter v delu zahodne in osrednje Slovenije.
Od zadnjega genetskega monitoringa populacije leta 2015 je bila zabeležena postopna prostorska širitev samic proti severovzhodu oz. Zasavju in severozahodu oz. Banjški planoti. To je po oceni ministrstva ugodno z vidika zagotavljanja koridorja za prehajanje medveda med Dinaridi in Alpami.
Kljub temu da je življenjski prostor medveda dobro ohranjen, je treba po navedbah pristojnih več pozornosti posvetiti povezljivosti habitata, predvsem varovanju koridorjev. Omenjeno oviro, ki jo predstavlja primorska avtocesta, naj bi tako omilili z gradnjo vsaj enega ekodukta prek prometnice, primernega za prehajanje večjih prostoživečih živali.
V poročilu za leto 2023 so prikazani tudi rezultati rekonstrukcije številčnosti medveda do leta 2025, ki so po navedbah ministrstva pomembni za upravljanje populacije. Izračuni so pokazali, da je bilo spomladi 2025 v Sloveniji po ocenah 954 medvedov. V tem primeru pa gre za največjo letno številčnost, torej po poleganju mladičev in pred smrtnostjo v teku leta.
Številčnost medveda je sicer v zadnjih desetletjih večinoma naraščala, od leta 2022 pa upada, kar je po navedbah ministrstva posledica načrtnega postopnega zniževanja populacije na ciljno spomladansko številčnost okoli 800 osebkov.
Velika večina smrtnosti medveda v Sloveniji je tako posledica načrtovanega odstrela, obseg nezakonitih usmrtitev pa je izjemno majhen.