Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pripravila analizo zaposlovanj v času menjav vlad, ki je pokazala na številna potencialna korupcijska tveganja. V analizi, ki je nadgradnja podobne analize iz leta 2014, je komisija preverjala, kje so funkcionarji in osebe, zaposlene na zaupanje – to pomeni, da je njihova zaposlitev vezana na mandat funkcionarja oziroma vlade – po prenehanju mandata nadaljevali delo. Pri tem je zajela zaposlovanje v času menjav prejšnjih štirih vlad oziroma vlad, izvoljenih po novembru 2013; to so vlade, ki so jih vodili Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in Janez Janša.
Iz analize je razvidno, da je daleč največ oseb na zaupanje zaposlila vlada Janeza Janše, in sicer 183. Sledi vlada Mira Cerarja, ki je na tak način zaposlila 137 oseb, vlada Marjana Šarca 106 in vlada Alenke Bratušek 65. Tretja Janševa vlada je imela med temi štirimi vladami tudi največje število ministrstev (Janša 17, Šarec 16, Cerar 16, Bratuškova 13), medtem ko pri številu vseh funkcionarjev s 85 prednjači Cerar (Janša 84, Šarec 73, Bratuškova 52).
Od zaposlitve na zaupanje
do trajne zaposlitve
Od 183 oseb, ki so bile zaposlene na zaupanje v Janševi vladi, jih je 54 med trajanjem ali po izteku mandata ostalo zaposlenih v istem organu, v katerem so bile pred tem zaposlene na zaupanje, 21 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. Skupno je torej po menjavi Janševe vlade od zaposlitve na zaupanje do trajne zaposlitve pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju prešlo 75 oseb, kar je bistveno več kot v drugih treh analiziranih vladah. Sledijo vlada Mira Cerarja, kjer je od zaposlitve na zaupanje k trajni zaposlitvi v javnem sektorju prešlo 48 oseb, vlada Marjana Šarca (42 oseb) in vlada Alenke Bratušek (13 oseb).
Komisija je v analizi na splošno zaznala trend povečevanja števila funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje. Prav tako je prepoznala trend večanja števila primerov, ko se funkcionarji ali osebe, zaposlene na zaupanje, med trajanjem ali po koncu mandata zaposlijo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države (Bratuškova 2, Cerar 11, Šarec 9, Janša 18).
Komisija je v analizi navedla tudi korupcijska tveganja, do katerih bi lahko prišlo v takih primerih zaposlovanja po koncu funkcije ali prenehanju zaposlitve na zaupanje. Med drugim je izpostavila tveganje, da je izbirni postopek voden netransparentno, neobjektivno in pristransko, tveganje, da se v postopku zaposlovanja izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi s ciljem zaposlitve točno določene osebe, tveganje, da se posamezniku omogoča prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja, in tveganje, da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo.
KPK s priporočili vladi
Zaradi ugotovljenih morebitnih sistemskih korupcijskih tveganj je KPK vladi in ministrstvom podala številna priporočila. Med drugim je za zagotavljanje nepristranskosti delovanja državnih organov predlagala vzpostavitev zakonskega okvira za »obdobje ohlajanja« (tako imenovan cooling-off period) po koncu mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje.
Podobno predlagajo tudi v Transparency International Slovenija. »Menimo, da so ugotovitve analize KPK priložnost, da se v normativnem okviru nadgradi trenutna določila, vezana na zaposlovanje na zaupanje in za preprečevanje tako imenovanega pojava vrtljivih vrat. Ta so po našem mnenju pomanjkljiva in ne zadoščajo za preprečevanje preferenčne obravnave oseb, ki so pred zastopanjem ožjih zasebnih interesov delovale v politiki ali blizu nje,« so poudarili.
